Delo pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc predstavlja kršitev delovnih obveznosti, zaradi katerih lahko delodajalec odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi, kršitev pa mora biti obenem kaznovana s takojšnjo odstranitvijo z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa.
Tako se skuša zagotoviti varnost pri delu. Namen je namreč v prvi vrsti zagotavljati varnost in zdravje delavca in tudi njegovih sodelavcev, so pojasnili na Direktoratu za delovna razmerja in pravice iz dela.
V Zakonu o varnosti in zdravju pri delu so predpisane tudi denarne kazni. Delavca lahko zaradi dela pod vplivom alkohola ali drog doleti globa od 100 do 1000 evrov, medtem ko se delodajalca, ki ne odstrani zaposlenega po pozitivnem testu, kaznuje z globo od 2000 do 40.000 evrov, odgovorno osebo pa z globo od 500 do 4000 evrov.
Testiranje na delovnem mestu
Medtem ko so splošne določbe zapisane v zakonu, mora biti preverjanje urejeno in podrobneje obrazloženo še v internih aktih. V njih delodajalci med drugim določijo način in postopke, s katerimi ugotavljajo prisotnost alkohola, drog in prepovedanih substanc, odgovornega delavca ali zunanjo službo, ki izvaja meritve, kako in kdo opravi analizo vzorcev in tudi kdaj se šteje, da je delavec pod vplivom alkohola.
Vsak delodajalec mora v internih aktih poleg nanizanega predvideti tudi, kaj sledi, če bi zaposleni morebiti odklonil preverjanje. "Delodajalec ima pravico in dolžnost, da opredeli ukrepe, ki sledijo zavrnitvi preizkusa. Vsekakor mora stremeti k sprejetju ukrepov, da se tedaj praviloma ne nadaljuje z delom," je poudaril diplomirani inženir varnosti pri delu Blaž Udovč.
Preberite tudi: kateri so znaki, ki kažejo na to, da ima oseba težave z alkoholom? Več v članku "To so znaki alkoholizma".

Delodajalci in delavci so vse bolj ozaveščeni
Delodajalci lahko v vseh dejavnostih ob sumu in tudi naključno preverjajo, ali so zaposleni pod vplivom. Pomembno je, da se glede določil internega akta posvetujejo z delavci in njihovimi predstavniki in jih tudi vse ustrezno obvestijo o vsebini. Sicer pa postopke preverjanja pripravijo ob pomoči strokovnih delavcev s področja varnosti pri delu in izvajalcev medicine dela, ki so jim zaupali izvajanje nalog varnosti in zdravja pri delu.
Zavedanje, da alkohol in droge ne sodijo v službo, je sicer tudi pri nas čedalje večje tako pri delodajalcih kot delavcih. Vedo, da podjetje ne bo preživelo in da bodo prej ko slej nastale posledice, ki se bodo izrazile v nekakovostnih izdelkih, nesrečah, nezadovoljnih strankah in poslovnih partnerjih. Tudi Blaž Udovč opaža, da se je stanje bistveno izboljšalo v zadnjih 20 letih.
"Verjetno je k zmanjševanju precej vplivala tudi prepoved točenja žganih pijač v jutranjih urah v gostinskih lokalih," razmišlja. Na pojavljanje alkohola in drugih substanc med delavci poleg omenjene prepovedi vplivajo tudi izobraženost in družinske razmere, načeloma pa velja, da je manj dela pod vplivom alkohola v dejavnostih, kjer imajo zaposleni stik s strankami.

Še vedno pa obstajajo delovna okolja, kjer so delavci pogosteje pod vplivom prepovedanih snovi in kjer je manj preizkusov, kot bi jih bilo potrebno. Zato je tedaj še posebej smiselno redno testiranje. "Kjer se preverjanje alkoholiziranosti periodično izvaja, je izrazit padec uporabe alkohola med delovnim časom. V popolnosti se po mojih izkušnjah sicer ne odpravi, vendar pa večino delavcev tako preverjanje vendarle privede do tega, da ne uživajo alkohola na delovnem mestu ali neposredno pred začetkom delovnega časa," zaznava diplomirani inženir varnosti pri delu.
Seveda velja tudi obratno, uporaba alkohola in drugih prepovedanih snovi praviloma naraste ob morebitnem prenehanju tovrstnega preverjanja. V delovnih okoljih, kjer se pogosteje pojavlja alkoholizem, je sicer po njegovi oceni priporočeno redno preverjanje vsaj na dva do tri mesece, pa tudi nenapovedano, kajti tako lahko preprečimo morebitno uživanje takoj po preverjanju.
Želite izvedeti še več o vaših pravicah in dolžnostih, ki jih imate kot zaposleni? Vabimo vas k spremljanju naše rubrike Zaposlitev, kjer boste izvedeli vse, kar vas zanima.
Komentarji (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV