Komunikacija igra ključno vlogo pri vzpostavljanju dobrih odnosov, ekipnega duha, ustvarjanju prijetnega vzdušja in pri doseganju skupnih ciljev. Torej, kako sporočiti, kaj si želimo in potrebujemo, ne da bi s tem koga prizadeli? Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju.

Kaj je asertivna komunikacija?

Pri asertivni komunikaciji je v ospredju slog govora, ki je jasen, samozavesten, odločen in neposreden, a še vedno ohranja spoštljiv in prijazen odnos tudi do sogovornika. Čeprav odkrito izražamo svoje misli, občutke in potrebe, je bistveno to, da ne pozabimo upoštevati čustev drugega. Gre predvsem za iskanje dialoga, tudi v situacijah, ki so za nas mogoče neprijetne in stresne.

Kaj je značilno za asertivno komunikacijo? 

Z asertivno komunikacijo lahko marsikaj pridobimo, če jo dejansko tudi prakticiramo v praksi. Pomaga nam pri osebnem razvoju, odnosih in delu. Z njo se lahko zavzemamo za lastne potrebe, vrednote in prepričanja, a pri tem nismo žaljivi in nespoštljivi, saj upoštevamo objektivne kriterije. 

Uporaba izjav jaz

Za asertivno komunikacijo so značilni jaz stavki, v katerih poudarimo, da gre za naše mnenje, čustva in potrebe. S tem se izognemo direktnemu obtoževanju, a pojasnimo, kako se sami počutimo in zakaj. Npr. Ne počutim se prijetno, če tako govorite z mano, ali lahko govorimo v mirnejšem tonu; Cenim vaše mnenje, a se želim o tej zadevi odločiti sam/-a. Hvala za razumevanje; Počutim se razočaran/-a, če me prekinejo med sestankom in tako naprej. Na tak način prevzamemo odgovornost za svoja čustva in jih tudi bolj konstruktivno izražamo, kar nam omogoča boljše odnose v celotnem kolektivu.

Aktivno poslušanje 

Včasih lahko zelo veliko govorimo, a premalo poslušamo in nismo pozorni na to, kaj nam hoče druga stran povedati. Pomembno je, da smo aktivni tudi pri poslušanju, in sicer da postavljamo vprašanja, če česa nismo razumeli ali nam je še vedno nejasno. Na tak način se lahko izognemo morebitnim dramam in zapletom, hkrati pa s tem kažemo tudi svojo pripravljenost na sodelovanje in sprejemanje občutkov osebe, s katero komuniciramo. In prav to je nujno, če želimo zgraditi boljše odnose tudi v svojem poslovnem okolju. 

Postavljanje jasnih mej 

Zdrave meje so nadvse koristne, če nočemo pregoreti, se počutiti izkoriščeno ali kuhati nepotrebnih zamer, ki se tako samo kopičijo. Beseda 'da' zato ni vedno na mestu, še posebej takrat, ko je neiskrena ne samo do drugih, ampak tudi do nas samih. S postavljanjem jasnih mej bomo uspešnejši tudi pri izzivih, ki so nam resnično pomembni, sočasno pa bomo lahko tudi bolj produktivni.