(Ne)vreme občutijo predvsem delavci na terenu oziroma na prostem, kot so denimo poštarji, gradbinci, dostavljavci ... Njihovo delo lahko ovirajo ali celo onemogočajo ne samo vročina in visoke temperature, temveč tudi močno deževje, neurje, poplava, mraz, poledica, žleb ... In tedaj jim pripadajo določene pravice. 

Zakonodaja sicer konkretno ne opredeljuje zahtev v zvezi z močnimi nalivi in poplavami, je pa pri presoji smiselno upoštevati Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), kolektivne pogodbe in področne zakone, če veljajo za posameznega delodajalca. ZVZD-1 recimo določa, da mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje njegovim delavcem. Posledično mora izvajati ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih navzočih v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, z obveščanjem in usposabljanjem zaposlenih, z ustrezno organiziranostjo in s potrebnimi materialnimi sredstvi. 

Naknadno je ena od najpomembnejših zahtev Zakona o varnosti in zdravja pri delu pisna ocenitev tveganj, ki so jim ali bi jim lahko bili izpostavljeni delavci pri delu, so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V oceni mora biti po njihovi razlagi opredeljeno, kdo od delavcev bi lahko bil izpostavljen, katere so potencialne nevarnosti, kakšna je ocena tveganja ob upoštevanju verjetnosti nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic ter odločitev, ali je tveganje sprejemljivo, in pojasnilo o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja. V skladu z navedenim mora delodajalec oceniti tveganja ter predvideti ukrepe za varnost in zdravje pri delu tudi v neugodnih vremenskih pogojih. 

Kaj, če delodajalec zahteva od delavca, naj opravi delo, čeprav bi bilo lahko zato lahko ogroženo njegovo zdravje ali življenje?

Čeprav zakonodaja s področja varnosti in zdravja pri delu konkretno ne opredeljuje zahtev v zvezi z močnimi nalivi in poplavami, pa so na inšpektoratu za delo pojasnili, da "je v Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določeno, da mora delodajalec delavcem za delo na prostem zagotoviti varnost pred neugodnimi vremenskimi vplivi ter da v primeru nevarnosti lahko hitro zapustijo delovna mesta in se umaknejo na varno območje". 

Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih obenem določa, da morajo biti delavci varovani pred vplivi vremena, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo varnost in zdravje. Delo na gradbiščih mora ustrezati tudi vremenskim vplivom, delo na primer na strehah z naklonom, večjim od 45 stopinj, pa se lahko izvaja samo v ugodnih vremenskih razmerah. Zgolj v ugodnem vremenu se lahko izvajajo tudi vzdrževalna dela in čiščenje na zunanjih straneh visokih objektov, pri katerih delavci visijo na vrveh. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka pa opredeljuje dela na prostem ob nevihtah z razelektritvami, pri vetru s hitrostjo nad 60 kilometrov na uro na višini več kot tri metre in ob temperaturah, nižjih od -18 ali višjih od 35 stopinj Celzija v senci. 

"Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu je splošna obveznost delodajalca, v skladu s katero mora poskrbeti za primerne delovne pogoje, ki ne bodo ogrožali delavčevega zdravja," je izpostavil tudi pravni svetovalec Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Matija Drmota. 

Sicer priznava, da se lahko zgodijo situacije in pojavi, ko ni mogoče zagotoviti varnih in zdravih pogojev za delo, a hkrati dodatno poudarja, da ZVZD-1 za tovrstne primere delavcu priznava pravico, da zapusti delovno mesto. Tako lahko ob "resni in neposredni nevarnosti za življenje ali zdravje ustrezno ukrepa, skladno s svojim znanjem in tehničnimi sredstvi, ki jih ima na razpolago, v primeru neizogibne nevarnosti pa lahko zapusti nevarno delovno mesto, delovni proces oziroma delovno okolje. Tedaj tudi ni odgovoren za škodo, ki bi nastala iz njegovega delovanja, razen če jo je povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti".

V primeru nevarnosti in ekstremnih okoliščin, ki posebej otežijo ali celo onemogočijo delo, lahko delavec odkloni delo in delodajalec zoper njega ne sme sprožiti odškodninskih ali drugih postopkov, je obrazložil Matija Drmota (ZSSS). Če jih, "mora delavec proti ravnanju delodajalca sprožiti ustrezne pravne postopke, ki so sicer odvisni od ukrepa delodajalca, gre pa lahko za tožbo zaradi nezakonite odpovedi, odgovor na odškodninski zahtevek, ugovor proti disciplinski sankciji".

Nikoli in nikdar pa v običajnih delovnih procesih ni dopustno zahtevati, da bi zaposleni ali kdor koli drug ogrozil varnost in zdravje na račun zaščite premoženja ali službe. Čeprav vemo, da obstajajo tudi "nevarne" službe. "Seveda so tudi delovna mesta, katerih smisel je zagotavljanja varnosti ljudi in kjer so delavci tudi opremljeni z ustreznimi zaščitnimi sredstvi. A morajo biti zaradi posebne izpostavljenosti nevarnostim tudi ustrezno ovrednotena," je poudaril pravni strokovnjak ZSSS. 

Poglejmo primer Pošte Slovenija. Kako oni skrbijo za svoje poštarje?

Vreme lahko seveda močno občutijo poštarji in v Pošti Slovenije zagotavljajo, da sta zdravje in varnost zaposlenih vedno na prvem mestu. Zato se lahko tudi zgodi, da kakšen dan pošta pač ni dostavljena. 

"V izrednih vremenskih razmerah lahko kot izvajalec univerzalne poštne storitve začasno na določenem območju prekinemo izvajanje dostave. Takrat lahko naslovniki prevzamejo pošiljke na pošti oziroma jim jih dostavimo na naslov takoj, ko je mogoče," so pojasnili.

Opisano se praviloma dogaja predvsem pozimi, ko so ob močnejšem sneženju neprevozne ceste do naslovnikov, v preostalem delu leta pa je lahko poštna dostava prekinjena zaradi neurij in poplavljenih cest. Gre za začasne prekinitve dostave, ki najpogosteje trajajo le kakšen dan predvsem na ruralnih in bolj odročnih območjih.