V domovih za ostarele morajo že vrsto let ponavljati razpise, da zapolnijo prosta delovna mesta, in po izkušnjah direktorice Melite Zorec iz DSO Ljubljana Vič-Rudnik je najtežje je dobiti srednje medicinske sestre, bolničarje-negovalce in diplomirane medicinske sestre. 

V Domu za ostarele Novo mesto se srečujejo s pomanjkanjem kadra tako na področju zdravstvene kot tudi na področju socialne oskrbe; pomagajo si z zaposlovanjem tujcev, ki izpolnjujejo pogoje. V Obalnem domu upokojencev Koper imajo po besedah direktorice Neve Tomažič "težave predvsem pri zaposlovanju bolničarjev-negovalcev, imeli pa smo jih tudi pri zapolnitvi delovnih mest za kuharje in socialnih oskrbovalk za pomoč na domu." Kadrovske stiske so reševali tako, da so zaposlenim omogočili izobraževanje oziroma da so jim sofinancirali šolanje za pridobitev ustrezne izobrazbe. Obenem mladim po zaključenem šolanju ponudijo možnost opravljanja pripravništva in financirajo plačilo strokovnega izpita. 

Osnovne plače večine zaposlenih so pod minimalno  

Osnovne plače veliko zaposlenih v domovih za ostarele se začenjajo pod minimalno, ki je za leto 2022 določena pri 1074,43 evra bruto. Negovalka na začetku poklicne poti namreč spada v 22. oziroma 23. plačni razred, kjer je osnovna plača 1003,54 oziroma 1043,68 evra bruto. V najslabše plačano skupino spadajo zaposleni na osnovni in socialni oskrbi, kar dejansko pomeni večina zaposlenih, med njimi strežnice, socialni oskrbovalci, bolničarji, vzdrževalci, pomočniki kuharjev, čistilke, pralci, receptorji, zaposleni v bifeju, šivilje, frizerke, gospodinje, vozniki ter tudi administrativni in računovodski delavci. "Zaskrbljujoče je dejstvo, da minimalno plačo prejemajo tudi zaposleni s srednjo šolo oziroma s peto stopnjo izobrazbe (finančno-računovodski delavci in pisarniški delavci)," je izpostavila direktorica Melita Zorec. 

Osnovna neto plača bolničarke-negovalke s 24 leti delovne dobe (z vključenim dodatkom za delovno dobo) tako po njenih podatkih znaša približno 930 evrov neto. Zaposleni med 20 in 30 let delovne dobe imajo lahko različno število napredovanj, nekateri pet, drugi 10 plačnih razredov. Po pojasnilih vodstva novomeškega doma je težko govoriti o povprečnih zneskih mesečnih izplačil, "saj lahko plača za bolničarje znaša trenutno med 1269,78 in 1544,88 evra bruto (približno 880 in 1040 evrov neto, op. a.), pri srednjih medicinskih sestrah/zdravstvenih tehnikih pa se lahko giblje med 1606,68 do 1954,78 evra bruto (približno 1072 in 1273 evrov neto, op. a.)." Poleg se vračunajo še dodatki, malica (4,47 evra na dan) in prevoz (kilometrina v višini 10 odstotkov najvišje poročane cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za vsak polni kilometer razdalje). Končni zneski so zatorej različni, odvisni od višine dejanskega plačnega razreda zaposlenega, delovne dobe, opravljenih ur in dodatkov. 

Delo v DSO je čedalje zahtevnejše 

Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije (SZSVS), Irena Ilešič Čujovič, vidi ključne vzroke za pomanjkanje kadra v domovih za ostarele predvsem v prenizkih plačah, neugodnem delovniku ter standardih in normativih, "zaradi česar ni jasno, koliko zaposlenih je potrebnih za kakovostno opravljanje storitve". Poleg nizkih plač so namreč vse težji pogoji dela, standardi in normativi pa obenem predvidevajo premalo zaposlenih za vse večje potrebe oskrbovancev, opozarjajo vodilni v domovih in sindikalisti. V domove namreč prihajajo starejši z veliko težavami in boleznimi ter z gibalnimi in senzornimi ovirami. Svojci so istočasno vse bolj zaposleni in pogosto ne morejo odpeljati starejšega na pregled ali urejanje raznoraznih zadev. Zato jim vse večkrat pomagajo zaposleni. 

Obenem so strožji standardi oskrbe in nege. Delo je še zahtevnejše po epidemiji covid-19, kajti še dandanes zahteva dnevno spremljanje in prilagajanje dela na vseh nivojih, od nalog zdravstvenega osebja kot tudi priprave in razdeljevanja hrane, dela v pralnici in nenazadnje tudi vseh podpornih služb in administrativnih nalog. Veliko časa vzamejo evidentiranje in spremljanje storitev, usklajevanje različnih dejavnosti in uvajanje novih konceptov dela. Zaposlenim se nalagajo dodatna opravila, za katere pristojni ne zagotovijo potrebnih virov, tako finančnih in kadrovskih kot tudi tehničnih, so opozorili vodilni v domovih za ostarele. 

Zaradi vsega naštetega poleg slabega odziva primernih kandidatov na razpisana delovna mesta beležijo tudi odhode iz DSO. Zdravstveni kader odhaja predvsem v zdravstvene domove, bolnišnice in patronažne službe, zaposleni v osnovni in socialni oskrbi se na novo zaposlijo v gospodarstvu, varstveno-delovnih centrih in centrih za socialno delo, nekateri postanejo osebni asistenti. "V zadnjem času je vzrok za odhode tudi preobremenjenost in izgorelost, saj se soočamo s pomanjkanjem kadra in nizkimi normativi, zaradi česar je obstoječi kader bolj obremenjen. Kot opažamo, je vzrok za menjavo delovnega mesta bolj v pogojih dela (na primer ni nočnih izmen), ne toliko samo v višini plače," je orisala Neva Tomažič. 

Delo v domu za ostarele zahteva veliko predanosti sočloveku in empatije, številni zaposleni se trudijo, delajo s srcem, poklic jemljejo kot poslanstvo. Po drugi strani je odgovorno in hkrati zahtevno, kar pušča posledice, in zaposleni imajo veliko težav z zdravjem zaradi dolgoletnih prekomernih obremenitev telesa. "Zaradi triizmenskega vsakodnevnega dela trpi družinsko življenje, zaradi kadrovske stiske ima zaposleni na mesec zgolj en prost vikend (ali pa še to ne). Prav tako se pozablja, da so tudi zaposleni v domovih za ostarele vse starejši, da vse težje opravljajo naloge in da tudi njih pestijo zdravstvene težave," je poudarila Irena Ilešič Čujovič. 

Kakšna so pričakovanja in kakšni so ukrepi države? 

Sogovornice bi si od države želele ukrepanja na področju spodbujanja pri šolanju predvsem za bolničarje-negovalce, ki jih nasploh primanjkuje, primernejše plačilo, več priložnosti za prekvalifikacijo brezposelnih ter zvišanje normativov in kadrovskih standardov. Delno rešitve vidijo tudi v uvozu tuje delovne sile in se zavzemajo za poenostavljene postopke ob zaposlovanju delavcev iz tujine ter obenem predlagajo tudi enkratno nagrado ob zaposlitvi v socialnovarstvenem zavodu kot imajo urejeno v nekaterih drugih državah. 

Novembra 2021 je bil sicer po dogovoru med sindikati in vlado podpisan Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, s katerim so bili zvišani osnovni plačni razredi omenjenih delovnih mest. A vseeno ostajajo začetni/osnovni plačni razredi pod minimalno plačo, saj je trenutno osnovni plačni razred bolničarja negovalca za približno 30 evrov bruto nižji od minimalne plače. "Z aneksom so se namreč povišali plačni razredi zdravstvenega osebja, vendar ne za vse. Prav tako se plače niso spremenile vsem iz plačne skupine J. Nekoliko so se dvignile za kuharje, vzdrževalce in šivilje, čeprav še vedno ostajajo pod minimalno plačo. "Pozabljeni" ali spregledani so bili ostali zaposleni v kuhinji (servirke) in v pralnici (perice), pa tudi čistilke in v ostalih službah (računovodstvo, receptorji …)," je izpostavila direktorica ODU Koper Neva Tomažič. 

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vedo, da niso nove težave v domovih za ostarele, ki se kažejo v pomanjkanju (ustreznega) kadra, a hkrati poudarjajo, da tudi niso specifične. "S pomanjkanjem kadra se soočajo na različnih področjih dela (turizem, različne industrijske panoge …)," so spomnili. Razloge za pomanjkanje kadra v domovih pa v prvi vrsti vidijo kot "posledico premajhnega trga delovne sile, nizkih plač in visokih zahtev do iskalk in iskalcev zaposlitve, ki prihajajo iz tujine (stopnja znanja slovenskega jezika, administrativne ovire)". Obenem se zavedajo, "da je delo v domovih za starejše zahtevno tako v smislu psihičnih in fizičnih obremenitev kot izmenskega dela ter da naštetih težav ni mogoče reševati v okviru socialnega varstva, temveč zahtevajo resne sistemske premike". 

Med ukrepi za izboljšanje stanja so izpostavili podpis aneksa, s katerim so "zagotovili korekcijo najnižjih plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Plačne spremembe se nanašajo na približno 200 delovnih mest, na katerih je zaposlenih okoli 35.000 delavcev. Dogovorjene rešitve pomenijo višje plače za več kot 80 odstotkov zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu ter 40 odstotkov zaposlenih v tehnično-podpornih službah." 

Navedli so, da delajo za odpravljanje ovir pri zaposlovanju tujih delavk in delavcev, predvsem iz bivših republik Jugoslavije, in na promociji profilov (bolničarjev-negovalcev, gospodinj, strežnic, oskrbovalk). Pri obravnavi brezposelnih na Zavodu za zaposlovanje namreč opažajo, da se izšolani in usposobljeni kandidati za delo v domovih za ostarele zaradi boljših pogojev pogosto zaposlijo v drugih dejavnostih, predvsem v predelovalni branži, trgovini, gostinstvu. "V praksi se prav tako izkazuje, da ustrezne kandidate lažje najdejo delodajalci v zdravstvu, kjer na primer ni nujno nočnega dela oziroma težjega dela v negi. Iz enakega razloga tudi so prehodi že zaposlenih znotraj zdravstva," se zavedajo na ministrstvu. 

Obenem so spomnili na zagotovitev denarja za dodaten kader med epidemijo covid-19, za kar so v dvoletnem obdobju namenili "skupno 29 milijonov evrov oziroma omogočili 620 dodatnih zaposlitev v domovih za starejše. Z dvigom plač kot tudi nadgradnjo kadrovskih normativov in standardov na področju socialnega varstva, smo omogočili izboljšanje kakovosti oskrbe starejših in drugih uporabnikov socialno varstvenih storitev z različnimi oviranostmi. Zagotovili smo financiranje povečanih stroškov dela v socialnem varstvu zaradi dviga plač in kadrovskih standardov ter uporabnike razbremenili plačevanja višjih oskrbnin." 

"Obremenitve zaposlenih v domovih za starejše so se v zadnjih letih povečevale, ker imajo stanovalke in stanovalci v domovih za starejše iz zdravstvenega vidika vse bolj zahtevno obravnavo. Novim zahtevam pa do sedaj niso sledili kadrovski normativi. Ravno zato smo sprejeli kadrovske normative, ki pomenijo, da se bo v povprečnem domu starejših s kapaciteto 150 mest do leta 2030 število zaposlenih povečalo za 15 zaposlitev (štiri dodatne zaposlitve na osnovni oskrbi, devet zaposlitev na socialni oskrbi ter 1,5 zaposlitve za administrativne ter finančno računovodske naloge)," so pojasnili na ministrstvu. Sprejeti novi kadrovski normativi do leta 2030 "predvidevajo povečanje števila zaposlenih v domovih za starejše za 46 odstotkov, kar bo zagotovo pripomoglo k razbremenitvi trenutno zaposlenih". 

 Kakšne so lahko posledice brez hitrega izboljšanja stanja? 

Ukrepi so seveda dobrodošli, a bojazen je, ali bodo pravočasno udejanjeni. Predsednica SZSVS Irena Ilešič Čujovič denimo opozarja, da bo do polne uveljavitve novih standardov in normativov prišlo šele čez 10 let, "saj je za naslednje leto predvidena zgolj ena petina do razlike med trenutnimi in novimi normativi. Hkrati je največja težava financiranje, saj je ministrstvo določilo nove številke glede potrebnega kadra, niso pa zagotovili financiranja, in bodo morali domovi za ostarele sami pokriti povečan strošek dela, kar je neustrezno." Vodilni in sindikalisti tako poudarjajo, da se mora stanje čim prej urediti za dobrobit vseh - tako zaposlenih kot tudi oskrbovancev. 

"V nasprotnem primeru sledi odliv kadra in posledično še več obremenitev zaposlenih, ki bodo ostali, kar bo slej kot prej povzročilo še njihov odhod. Prav tako bo slabša oskrba in podražitev cen storitev v domovih za ostarele, kar bo za marsikaterega stanovalca prevelik zalogaj in si ne bo mogel več privoščiti bivanja v domu. Vse več bo invalidskih upokojitev in splošnega poslabšanja zdravja zaposlenih, saj bodo zaradi premalo kadra bolj obremenjeni in bo več zaposlenih v bolniškem staležu. Posledično bodo bolj obremenjeni preostali, zato bodo kmalu tudi oni odšli v bolniški stalež, ker ne bodo več zmogli ... Vse vodi v situacijo, ko ne bo dovolj zaposlenih, ki bi poskrbeli vsaj za najnujnejše potrebe stanovalcev: hrano in higieno. Da o osebnih stikih, ki jih starostniki še kako potrebujejo, niti ne govorimo," je orisala Irena Ilešič Čujovič. 

"Če izvajalci ne bodo mogli pridobiti potrebnih delavcev, bodo prisiljeni zmanjšati nastanitvene zmogljivosti z zapiranjem oddelkov oziroma bivalnih enot. Že danes smo v položaju, ko na eni strani krčimo obstoječe oddelke in bivalne enote, na drugi pa odpiramo nove domove, ki zaradi pomanjkanja delavcev težko polno zaživijo," je opozorila Melita Zorec. Obenem je opozorila, da se v prihodnjih letih obeta val upokojitev trenutno zaposlenih. "Zavodi, ki so sodelovali v anketi Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, pričakujejo, da se bo v naslednjih treh letih upokojilo skoraj devet odstotkov vseh zaposlenih, v nadaljnjih dveh letih pa še več kot osem odstotkov," je poudarila. "Obenem je v domovih izrazito nadpovprečen, skoraj osemodstoten delež zaposlenih invalidov in prav tako visok delež zaposlenih, ki so dolgotrajno odsotni (dolgotrajne bolniške, porodniške in podobno). Prav tako imamo zaradi visokih obremenitev nadpovprečen delež kratkotrajnih bolniških staležev, stroški nadomeščanja delavcev na kratkotrajni bolniški pa padejo v celoti na ramena domov," je dodala.  

Neva Tomažič je zagotovila, da se "kakovost storitev v domu tudi v času kadrovske stiske ni zmanjšala, je pa zaposlenim ostalo manj časa za daljši pogovor, klepet s stanovalci". Če bi imeli več zaposlenih, bi lažje usklajevali delo in oblikovali razporede, zaposleni bi se lahko bolj posvetili stanovalcem, več časa bi lahko namenili ohranjanju socialnih stikov in druženju, je naštela. Sedaj jim pri tem pomagajo prostovoljci, zaposleni prek javnih del, dijaki in študenti zdravstvene nege. 

Vsi se trudijo navkljub težavam, kajti delo številnim predstavlja poslanstvo. Ponovimo – delo v domovih za ostarele je zahtevno, težko, večizmensko, vse dni v tednu. Res ni vse v plači, a če je drugje ponujena enaka ali višja plača za manjše obremenitve, bolj urejen delovnik in boljše pogoje, je več tveganj za odliv zaposlenih in za poglobitev kadrovskih stisk. Medtem se ob staranju prebivalstva načrtujejo in se ponekod že gradijo novi domovi, kar je seveda logično, saj je čedalje več je starejših. Prej ali slej bodo potrebovali pomoč. Upajmo le, da se stvari kmalu obrnejo na bolje, da bo dovolj zadovoljnih in primerno nagrajenih zaposlenih za oskrbo, nego, skrb in nenazadnje za prijazno besedo, ki si jo vsi zaslužijo.