Med t. i. izrazito delovne občine uvrščamo tiste, v katerih je število delovnih mest najmanj za 16 odstotkov večje od števila delovno aktivnih prebivalcev, kar pomeni, da imajo presežek delovnih mest. Ob koncu prejšnjega leta je bilo takih občin 19, kar je enako kot leto prej.

Med temi občinami je posebej izstopala občina Trzin, ki je imela približno 3,5-krat toliko delovnih mest kot delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini. Dnevno ali v drugačnih časovnih presledkih je prihajalo na delo v to občino okoli 5500 oseb iz drugih občin, hkrati pa je iz te občine odhajalo na delo v druge občine približno 1320 delovno aktivnih prebivalcev.

Približno dvakratni presežek delovnih mest glede na število delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini so imele še občine Nazarje, Šempeter - Vrtojba, Ljubljana, Murska Sobota in Odranci.

T. i. izrazito bivalne občine so medtem tiste, v katerih je delež delovnih mest v primerjavi s številom delovno aktivnih prebivalcev manjši od 36 odstotkov, kar pomeni, da imajo primanjkljaj delovnih mest. Ob koncu prejšnjega leta je bilo takih občin 29, ena manj kot v predhodnem letu. V to kategorijo so razvrščene predvsem manjše občine, pri katerih nobena nima več kot 3000 delovno aktivnih prebivalcev, delovnih mest pa imajo manj kot 1000.

Delovne migracije po navedbah statističnega urada običajno potekajo v obeh smereh - iz občine in v občino. Z delovnimi migracijami v obeh smereh je najbolj obremenjena občina Ljubljana. Vanjo je konec leta 2024 dnevno ali v drugačnih časovnih presledkih prihajalo na delo skoraj 141.500 (900 manj kot leto prej) oseb iz drugih občin, hkrati pa iz nje odhajalo na delo v druge občine okoli 25.400 (skoraj 200 več) njenih delovno aktivnih prebivalcev. Oba tokova sta obsegala okoli 166.900 delovno aktivnih.

Po obsegu migracij, upoštevajoč oba tokova, so enako kot leto prej sledile občine Maribor, Celje, Kranj in Domžale.

Delovne migracije med posameznimi statističnimi regijami pa so manj številne. Ob koncu prejšnjega leta je bilo medregijskih delovnih migrantov okoli 207.300 ali 22,5 odstotka delovno aktivnega prebivalstva (820 tovrstnih migrantov več kot leto prej).

Osrednjeslovenska statistična regija je bila v zadnjih osmih letih edina, ki je imela več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev. Lani je ta presežek znašal 32,5 odstotka, kar pomeni, da je bilo v omenjeni regiji za približno 82.400 delovnih mest več, kot je bilo delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej regiji.

Statistiki so sporočili še, da je ob koncu prejšnjega leta v Sloveniji delalo približno 6650 tujcev čezmejnih delovnih migrantov, kar je 2,1 odstotka manj kot leto pred tem. Tuji dnevni migranti so državljani sosednjih držav, ki delajo v Sloveniji, vendar tu nimajo prijavljenega niti stalnega niti začasnega prebivališča.

Slovenija kot ciljna država za opravljanje dela ni tako zanimiva med Avstrijci in Madžari, Italijanov pa je bilo približno 910. Največ tujcev dnevno prihaja na delo v Slovenijo iz sosednje Hrvaške, nekaj več kot 5350.