Vzhodna Nemčija ga je presenetila: izkušnja z dela v Dresdnu

Izkušnjo delavca z Balkana, zaposlenega v podjetju za slikopleskarstvo in suhomontažno gradnjo, je najprej objavila Facebook skupina "Balkanci u Nemačkoj", povzela pa jo je tudi stran Telegraf Biznis. Njegova zgodba ponuja drugačen pogled na delo in življenje v delu Nemčije, ki je pogosto tarča predsodkov.

Ko je razmišljal o odhodu v Dresden, so mu znanci priporočali Zahodno Nemčijo. Vzhod naj bi pomenil manj priložnosti, hladne ljudi in osamljenost. A resničnost ga je presenetila že v prvih tednih. V Facebook skupino je zapisal, da ljudi iz teh krajev v Dresdnu skoraj da ni srečal, "a take topline od Nemcev nisem doživel nikjer".

Njegova izkušnja kaže, da splošne predstave o Vzhodni Nemčiji ne držijo vedno, še posebej kadar gre za delovna okolja, kjer je medčloveški odnos pomembnejši od stereotipov.

Ena največjih skrbi pred odhodom je bilo nepoznavanje nemškega jezika. Prve dni pri delu je lahko le opazoval in poskušal slediti navodilom. Namesto nerazumevanja ali pritiska je naletel na potrpežljivost.

Sodelavci so mu večkrat razložili naloge, mu pomagali pri delu in ga spodbujali. Nemška disciplina se ni kazala kot togost, temveč kot odgovornost do sodelavca.

Po navedbah Telegraf Biznis mu niso pomagali le v službi, temveč tudi pri vsakdanjih stvareh, s katerimi se srečajo tuji delavci ob prihodu v novo okolje.

Pomembno presenečenje je bilo tudi življenje zunaj delovnega časa. Delavec iz Dresdna pravi, da ni ostal zaprt med štiri stene.

"Skoraj vsak vikend me je kdo povabil k sebi – na žar, na pijačo ali na lokalno nogometno tekmo," je zapisal.

Takšna vključenost mu ni pomenila le družbe, temveč tudi hitrejše spoznavanje navad, okolja in jezika. Prav stik z domačini je močno vplival na njegovo prilagajanje.

Ker v okolju ni imel sogovornikov iz svojega kulturnega kroga, se je bil prisiljen sporazumevati v nemščini. To se je izkazalo za prednost.

Po šestih mesecih bivanja pravi, da jezik obvlada precej bolje, kot bi ga ob formalnih tečajih. Učenje je potekalo vsak dan – na delu, doma in med druženjem. "Niso hladni – so zelo človeški, če vidijo, da se trudite," je poudaril.

Čeprav bi v večjih zahodnonemških mestih lahko zaslužil več, trenutno nima namena menjati zaposlitve.

Razlog ni le delo, temveč širša kakovost življenja. Po njegovih besedah se prvič počuti sprejetega in spoštovanega, brez stalnega občutka tekmovalnosti ali izkoriščanja. "Delovnega mesta ne bi zamenjal niti za višjo plačo," priznava.

Pod njegovo objavo so se pojavili tudi bolj zadržani komentarji. Nekateri so ga opozorili, naj drugih ne spodbuja k prihodu v Vzhodno Nemčijo.

Strah je, da bi večji priliv priseljencev lahko spremenil odnos domačinov in porušil ravnovesje, ki trenutno omogoča lažjo integracijo. Gre za mnenja, ki odražajo previdnost, ne nujno nestrpnosti.

Zgodba delavca iz Dresdna kaže, da odločitev za delo v tujini ni vedno odvisna le od višine plače ali priljubljenosti destinacije. Včasih manj izpostavljeni kraji ponujajo več stabilnosti, človečnosti in možnosti za vključitev.

Primer iz Vzhodne Nemčije potrjuje, da so predsodki pogosto poenostavljeni in da ima osebna izkušnja pri selitvi ključno vlogo. Za vse, ki razmišljate o delu v Nemčiji, je to tudi opomnik, da priložnosti niso omejene le na največja in najbogatejša mesta.

Vir: Telegraf Biznis