Letni dopust je namenjen počitku in regeneraciji delavcev. A še vedno prihaja do kršitev te pravice, med drugim na način, da je ni mogoče izkoristiti v celoti. Katere kršitve so še zaznali sindikalisti?
Kršitve so različne
V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije (KS 90) denimo v delovno intenzivnih panogah že dlje časa zaznavajo primere, da se v pripadajoči letni dopust, določen z zakonskim minimumom pri 20 dneh, "skriva" tudi dodatne dneve dopusta na podlagi osebnih okoliščin, ki denimo pripadajo starejšemu delavcu, invalidu in drugo.
"S tem se izniči osnovni pomen in cilj dodatnih dni letnega dopusta, ki izhaja iz zakona o delovnih razmerjih in ki delavcu pripada na podlagi osebnih okoliščin, saj tudi tisti, ki teh posebnih okoliščin nima, prejme isto minimalno število letnega dopusta," je za STA dejal predsednik KS 90 Damjan Volf.
Opažajo tudi primere, ko se delavcu ponudi "sladkorček, ki mu pozneje povzroča karies". Kljub zakonski dikciji, da se letni dopust določa in koristi le v delovnih dnevih, se namreč zlasti tam, kjer se opravlja delo v neenakomernem delovnem času, izrablja tudi v urah. Dogaja se namreč, da delodajalci zaposlenim, ki jim ne zagotovijo dela, zaradi česar ob koncu referenčnega obdobja ali na mesečni ravni ne dosežejo kvote ur iz pogodbe, manko delovnih ur nadomestijo z letnimi dopusti.

Prav tako je, pravi Volf, prisoten "izjemno močan vzorec delodajalcev", ki delavcem ne omogočajo koriščenja letnega dopusta, zaradi česar ti padejo v spiralo brisanja dopusta, in tudi delodajalcev, pri katerih je delo odvisno od vremena, denimo v gradbeništvu, pri čemer se zaposlene, kadar se jim ne more zagotoviti dela, "enostavno enostransko napoti na koriščenje letnega dopusta".
Delavec ima sicer na tisti dan, ki ga sam določi, po zakonu pravico izrabiti le en dan letnega dopusta, starši šoloobveznih otrok pa imajo ob tem pravico najmanj teden dni letnega dopusta izkoristiti v času šolskih počitnic.
Inšpektorat RS za delo je letos doslej naštel 106 kršitev določb zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo pravico do dopusta, ob tem pa še 777 kršitev v zvezi z regresom za letni dopust. Lani je bilo slednjih kar 1628 (21,1 odstotka vseh).
"Največje število prejetih prijav glede plačila za delo se je lani nanašalo prav na izplačilo regresa za letni dopust, ravno tako je bilo glede tega instituta največ ugotovljenih kršitev. Nanašale so se na neizplačilo oziroma zamudo pri izplačilu regresa," so za STA pojasnili na inšpektoratu.
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!
Najbolj brane novice:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV