Zakaj nekateri delajo več kot 40 ur, drugi pa 32? Razlogi vas bodo presenetili

Koliko ur na teden dejansko delate in ali veste, da bi v drugi evropski državi lahko delali tudi skoraj en delovni dan več ali manj?

Najnovejši podatki Eurostata, ki jih med drugimi povzema tudi Euronews, razkrivajo presenetljivo sliko: razlike med državami so ogromne, v nekaterih primerih tudi do osem ur na teden.

V Evropski uniji zaposleni v povprečju delajo približno 35,9 ure na teden, pri čemer so v številke vključeni tako zaposleni za polni kot krajši delovni čas. 

Podobne podatke navaja tudi Eurostat, ki kaže, da se povprečni delovni teden postopno skrajšuje – leta 2024 je znašal okoli 36 ur, kar je manj kot desetletje prej. 

A to povprečje precej zavaja. Realnost je, da Evropa ni enotna, temveč razdeljena na države z dolgimi in kratkimi delovnimi tedni.

Na vrhu lestvice so države, kjer zaposleni preživijo največ časa na delovnem mestu.

Po podatkih, ki jih izpostavlja Euronews, so med evropskimi državami na vrhu:

- Grčija: 39,6 ure na teden

- Bolgarija: 38,7 ure

Če vključimo tudi države zunaj EU:

- Turčija presega 42 ur na teden

- Bosna in Hercegovina: 40,9 ure

- Srbija: 40,6 ure 

- Severna Makedonija: 39,5 ure

To pomeni, da zaposleni v teh državah pogosto delajo več kot klasičnih 8 ur dnevno.

Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da razlog ni nujno večja produktivnost, temveč ravno nasprotno. Kot za Euronews pojasnjuje profesor David Spencer z Univerze Leeds, daljši delovni čas pogosto odraža nižjo produktivnost in manjšo pogajalsko moč zaposlenih. 

Na drugi strani so države, kjer zaposleni delajo občutno manj.

Najbolj izstopa:

- Nizozemska: le 31,9 ure na teden 

Za njo sledijo še države, kot so:

- Nemčija, Danska, Norveška: 33,9 ur na teden, 

- Avstrija: 34 ur na teden. 

Ključni razlog? Model dela.

Na Nizozemskem kar približno 43 odstotkov zaposlenih dela s krajšim delovnim časom, kar bistveno znižuje povprečje. 

To pomeni, da krajši delovni teden ni nujno posledica "manj dela", temveč drugačne organizacije trga dela.

Poglejmo še podatke, ki jih omenjeni viri omenjajo za našo državo. V Sloveniji delavci v povprečju delajo 38,3 ure na teden. 

Razlike niso naključne. Po analizah Eurofounda in podatkih, ki jih povzema Euronews, nanje vpliva več ključnih dejavnikov:

- struktura gospodarstva (več industrije vs. storitev),

- delež zaposlitev za skrajšan delovni čas,

- kolektivne pogodbe in delovna zakonodaja,

- moč sindikatov in pogajalski položaj zaposlenih.

Dodaten pomemben faktor je tudi sektor dela. Po podatkih Eurostata najdlje delajo v:

- kmetijstvu (več kot 41 ur),

-rudarstvu in gradbeništvu.

Najkrajši delovni teden pa imajo zaposleni v izobraževanju in kulturi. 

Podatki jasno kažejo, da daljši delovni teden še ne pomeni višjega standarda.

Prav nasprotno – države z najdaljšim delovnim časom pogosto nimajo najvišjih plač ali najboljše kakovosti življenja.

Po drugi strani države z krajšim delovnim časom pogosto temeljijo na:

- višji produktivnosti,

- večji fleksibilnosti,

- boljšem usklajevanju med delom in prostim časom.

To odpira ključno vprašanje tudi za Slovenijo: je pomembneje delati več – ali delati pametneje?

Čeprav se zdi, da so daljši delovni tedni znak večje delavnosti, podatki kažejo drugačno sliko: prihodnost dela v Evropi gre v smer večje fleksibilnosti in krajšega delovnega časa.

Za zaposlene to pomeni predvsem eno: vrednost na trgu dela ne bo več izhajala iz števila ur, temveč iz učinkovitosti in znanja.

Viri: Euronews, Eurostat