Telovadba, masaže, hobiji za izboljšanje razpoloženja ... Ni skrivnost, da je ohranjanje dobrega počutja lahko zelo drago. Vendar ne nujno na Švedskem, kjer številni delodajalci svojim delavcem ponujajo tako imenovani "dodatek za dobro počutje". Gre za znesek do 5000 švedskih kron na leto, kar je 430 evrov. Znesek je neobdavčen, zaposleni pa ga lahko porabijo izključno za vnaprej odobrene dejavnosti, ki skrbijo za dobro počutje, poroča britanska spletna stran The Guardian. 

Dodatek, ki je bil prvič uveden leta 1988, se lahko uporabi za različne dejavnosti, od jahanja do programov opuščanja kajenja. Švedski delodajalci so ga sprejeli in niso ostali le pri tem – svojo ponudbo dejavnosti so še širili, saj so beležili pozitivne učinke na svojih zaposlenih. 

A ta dodatek je le eden številnih ugodnosti, ki jih imajo na Švedskem, ki je vodilna na področju idealnih držav za zaposlitev. 

"To je precej neverjetno," o dodatku za dobro počutje pravi Maja Wessel, vršilka dolžnosti izvršne direktorice svetovalnega odbora za paciente regije Stockholm (Patientnämnden). Njena organizacija je letos prejela nagrado za najboljše majhno delovno mesto na Švedskem, ki jo podeljuje organizacija Great Place to Work, v evropskem finalu pa je zasedla tretje mesto. Wesslova svoj dodatek porabi za plačilo članarine v telovadnici, vendar pravi, da so priljubljena izbira tudi tečaji joge in smučarske vozovnice. Številni švedski delodajalci ponujajo tudi tedensko "friskvårdstimme" ali "uro dobrega počutja" – 60 minut na teden za skrb za dobro počutje med plačanim delovnim časom.

Morda najbolj znana švedska zavidanja vredna praksa na delovnem mestu je tradicija fika (izpeljanka iz švedske besede za kavo: kaffe). To pomeni, da zaposleni zapustijo svoja delovišča ter skupaj s sodelavci pijejo kavo in se posladkajo. V nasprotju z drugimi državami, kjer kavo pogosteje pije ena oseba ali pa se to uporablja za preživetje dolgega sestanka, je na Švedskem v ospredju skupinski odmor. "To ni čas za pogovor o delu – to je odmor od dela, da se pogovorimo o drugih stvareh," pravi Lotta Henrysson, vodja kadrovske službe v državnem energetskem podjetju Vattenfall na Švedskem. "Nekateri ljudje so pri tem strogi: vsako jutro ob 9.00 in vsako popoldne ob 16.00. Rekla bi, da je to nekakšna stara kultura, kot je bila pred 20 leti. Zdaj je lahko tudi bolj ad hoc." V Vattenfallovih pisarnah so v vsakem nadstropju prostori za sedenje, da bi se ljudje med odmori za fiko zlahka odmaknili od svojih miz in "spremenili okolje".

"To je odličen čas, da se spoznamo in sprostimo," pove Maja Wessel. Njihova soba za odklop je v zeleni sobi – gre za miren in udoben prostor, ki je poln rastlin, nahaja pa se poleg delovnih mest v pisarni. Ne le kava, tam so tudi "lussekatter" (žafranove žemljice), "kanelbullar" (cimetove žemljice) in pijača "julmust" – brezalkoholna pijača, ki je na Švedskem priljubljena v božičnem času, poroča The Guardian. 

"Med pandemijo smo namesto tega imeli fiko na Microsoft Teams," dodaja Catharina Barreus, administratorka v podjetju. "To nas je naučilo, da obstajajo tudi drugi načini za fiko." V podjetju sicer dela 25 zaposlenih. 

Ekipa se zelo dobro zaveda pomena skupnega druženja. "Vemo, da moramo delati stvari skupaj in biti prijatelji ali vsaj prijazni drug do drugega, da ohranimo pozitivno kulturo na delovnem mestu," pravi Wesslova in dodaja, da se redno srečujejo tudi zunaj delovnega časa. Poleg zelene sobe je na voljo tudi kuhinjski prostor odprtega tipa, v katerem so na voljo čaj in kava ter košare s svežim sadjem. Odmori za fiko trajajo le 15 do 20 minut. Kako jih ohranijo kratke, tudi ko so sodelavci očitno željni druženja? "Vsi se zelo dobro zavedajo časa," pravi Wesslova. "To je stresno okolje, vsi imajo veliko dela."

Na spletni strani turističnega združenja te države je zapisano, da je fika tako močno zakoreninjena v švedski psihi, da nekatera podjetja v pogodbe dodajajo klavzulo, da imajo zaposleni pravico do odmora za fiko. Obstajajo dokazi, ki kažejo, da so redni odmori ključnega pomena za povečanje produktivnosti. Čeprav le odstotek švedskih zaposlenih dela nadure, po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) niso nič manj produktivni kot zaposleni v drugih državah.

Nadur v bistvu ni

Švedi cenijo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem in se izogibajo temu, da bi poklicne obveznosti v obliki nadur posegale v njihovo zasebno življenje, razen če to zahteva delo. Večina delodajalcev ponuja tudi prilagodljiv delovni čas. "Osredotočamo se na to, kaj je treba opraviti, in ne le na to, koliko časa to traja," pravi Hans Celander, vodja oddelka za pristojnosti pri švedski upravi za promet Trafikverket. "Morda boste danes delali malo dlje, jutri pa manj, vendar bo delo opravljeno." Po njegovih besedah je ključnega pomena zaupanje, kar potrjuje tudi Barreus. "Delaš, kar moraš," pravi. "Nihče te ne bo motil glede tega, kako to počneš."

Ločitev osebnega in službenega časa morda najbolj občutijo zunanji sodelavci. Natasha, ki se je leta 2019 preselila iz Velike Britanije na Švedsko, da bi delala kot direktorica marketinga pri tamkajšnji modni blagovni znamki, pravi, da je bilo "povsem normalno", da je bila celotna pisarna večino dni ob 17. uri popolnoma prazna, poroča omenjena spletna stran.

"Ko sem se prvič pridružila podjetju, sem skušala rezervirati sestanke za sodelavce in na neki točki je nekdo rekel: Natasha, ne moreš rezervirati sestankov v času kosila, ker ljudje ne bodo prišli! V nasprotju z Združenim kraljestvom, kjer nam ni mar, če teptajo zasebno življenje in posegajo v čas za kosilo, na Švedskem vse to jemljejo resno. To te prisili, da si malo bolj pozoren in premišljen glede meja. Poleg tega je zaradi varovanja tega časa delo učinkovitejše in prijetnejše."

Švedi radodarni tudi glede dopusta

Minimalna pravica do letnega dopusta za polno zaposlene znaša 25 dni na leto (standard v Združenem kraljestvu in EU je 20 dni) in dodatnih devet državnih praznikov, skupaj torej 34 dni (čeprav nekatere evropske države ponujajo še več).

"Po zakonu imate pravico do štirih zaporednih tednov dopusta," pravi Wesslova in navaja švedski zakon o letnem dopustu. "To je zelo pomembno, zlasti za nas. Imamo grozno vreme, zato je poleti dobro, da si lahko v tem času vzamemo dolg dopust. To je nekaj, kar bi zelo pogrešala, če tega ne bi imela."

Na delovnih mestih, kjer je mogoča tako dolga odsotnost, se mnogi zaposleni odločijo za cel julij, pisarne pa so bodisi popolnoma zaprte bodisi delujejo z minimalnim številom zaposlenih, podobno kot med božičem. "To postavlja v središče človeka in ne delo," pravi Natasha. "Ljudje ta čas raje preživijo s svojimi družinami."

Čeprav se morda zdi, da je dodatek za dopust preveč dober, da bi bil resničen, se tudi na Švedskem splača vzeti dopust. Zaposleni prejmejo dodatnih 12 odstotkov bruto plače in 0,43 odstotka mesečne plače ob vsakem koriščenju letnega dopusta.

Švedski koncept "ravne hierarhije" morda bolj občutijo tuji prebivalci. Egalitarnost je sestavni del načina delovanja številnih švedskih podjetij; nazivi delovnih mest se redko uporabljajo, odločitve pa se pogosto sprejemajo s soglasjem. "Vsakdo je vključen vsaj v pogovor, ne glede na to, na kateri ravni je," pravi Britanka Sarah, ki na Švedskem dela že pet let, čeprav meni, da ima vodstvo na njenem delovnem mestu običajno še vedno zadnjo besedo.

Švedski inštitut, javna agencija, ki širi zanimanje in zaupanje za Švedsko po svetu, trdi, da je kolektivni pristop k odločanju, zlasti glede osrednjih pogajanj o plačah s sindikati, omogočil "pretežno miren odnos med delodajalci in zaposlenimi". Menedžerji in šefi se običajno družijo in "fikajo" tudi z nižje rangiranimi zaposlenimi.

"Nismo tako hierarhični, kot so lahko druge države," potrjuje Celander. "Menimo, da je pomembno, da ima vsakdo svoje mnenje. Če vsi vedo, kam gremo in zakaj, se lahko osredotočimo na izvedbo."

Steinunn Ásgeirsdóttir, ki je bila direktorica v podjetju Patientnämnden, pravi, da kombinacija teh elementov ustvarja inovativno in ustvarjalno kulturo na delovnem mestu na Švedskem, ki je zaželena. "Ne gre le za fizično delovno okolje, temveč tudi za socialno in psihološko okolje," pravi. "Vse to je povezano: samovodenje, produktivnost, izmenjava znanja, inovativnost, medsebojno spoštovanje, zaupanje in spodbujanje drug drugega."

Nadaljnji poudarek na pomenu ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem daje napredna politika starševskega dopusta: Švedska je leta 1974 kot prva država na svetu odpravila starševski dopust, ki je bil odvisen od spola, in trenutno ponuja skupaj 480 dni plačanega starševskega dopusta ob rojstvu ali posvojitvi otroka, skupaj skoraj dve leti delovnih dni. Oba starša imata pravico do 240 dni dopusta, od tega je 90 dni rezerviranih kot minimum za vsakega od staršev.

Švedski starši imajo tudi zakonsko pravico, da v primeru bolezni otroka vzamejo dopust za nego in varstvo otroka. Medtem ko so številni delodajalci dokaj razumevajoči glede nujnega varstva otrok, je na Švedskem to zakonsko urejeno s politiko, znano kot "Vård av Barn" (skrb za otroke) ali na kratko "vab". Država prevzame 80 odstotkov plače staršev, kar omogoča 120 dni na leto za vsakega otroka do 12. leta starosti. Do nadomestila "vab" niso upravičeni le starši: do tega nadomestila so upravičeni tudi drugi družinski člani, prijatelji ali sosedje, ki skrbijo za otroke. Poleg tega so starši upravičeni do skrajšanja delovnega časa (do 25 odstotkov), dokler njihov otrok ne dopolni osem let.

Katere so slabe strani?

Navidezno utopična kultura, ki jo gojijo na švedskih delovnih mestih, ima seveda tudi nekaj slabih strani. Vloge spolov ostajajo razmeroma trdno zasidrane in na Švedskem se še vedno več moških vrača na delo pred svojimi partnerkami. Poleg tega lahko švedski demokratični procesi odločanja na delovnem mestu pomenijo, da spremembe potekajo zelo počasi ali pa sploh ne, kar lahko povzroči posebno razočaranje tistih, ki prihajajo z delovnih mest, kjer je zelo cenjeno hitro sprejemanje odločitev, poroča The Guardian.

Švedska uradno nima minimalne plače, ki bi jo določila vlada, in številne privlačne ugodnosti pri zaposlovanju, kot je dodatek za dobro počutje, ne veljajo za tiste, ki delajo na začasnih delovnih mestih ali na podlagi kratkoročnih pogodb. Tudi tisti, ki so do njih upravičeni, jih ne izkoristijo vedno.

"Upali smo, da ga bo več naših zaposlenih dejansko uporabljalo, pogosto ga uporabljajo ljudje, ki bi se v vsakem primeru pridružili klubu zdravja," pravi Henryssonova. "Poleg tega opažamo, da ga veliko ljudi začne uporabljati šele pozno v letu. Ljudje si mislijo: O moj bog, pozabil sem! In če želite, ga lahko porabite naenkrat."

Zaradi sistemske neenakosti se na Švedskem povečuje tudi brezposelnost, zato vse več ljudi sploh ne izkorišča privlačne kulture delovnega mesta v državi. Splošna stopnja brezposelnosti na Švedskem je 7-odstotna, kar je ena najvišjih v Evropi. Od leta 2015 je sprejela veliko več migrantov kot katera koli druga država EU (glede na število prebivalcev), vendar imajo mnogi težave pri iskanju stalne zaposlitve. Leta 2017 je bilo trikrat več možnosti, da bodo tujci ostali brez dela kot pa domačini. Brez zaposlitve je velik del prebivalstva ne le finančno prikrajšan, temveč tudi brez znatnih ugodnosti na delovnem mestu, kar ustvarja nekakšno dvostopenjsko družbo.

Morda pa je največja slabost švedske kulture na delovnem mestu ta, da jo je nemogoče kopirati, zlasti v države zunaj nordijske regije, poroča omenjena spletna stran. V čem je skrivnost švedskega modela. Barreusova preprosto pove, da si s sodelavci vzamejo čas, da se resnično vidijo, da vidijo osebo pred seboj, da skrbijo drug za drugega. 

Kot pravi Henryssonova, so švedska delovna mesta privlačna, ker "ne smeš živeti samo zato, da delaš". To imajo že v krvi. Kaj pa drugi narodi?

Vir: The Guardian