Ker vse več podjetij zahteva vrnitev v pisarno, mladi zaposleni razvijajo strategije za "taskmasking" – performativno produktivnost, ki daje vtis zaposlenosti, a ne povečuje dejanskega dela. O tem so poročale spletne strani Fortune, The Guardian in Daily Mail. 

Kaj je "taskmasking"?

To je trend, ki se je pojavil na TikToku in v pisarniških prostorih, kjer zaposleni uporabljajo različne trike, da bi izgledali produktivni. To vključuje:

- Glasno tipkanje brez dejanskega dela. To, kar tipkajo, sploh ni povezano z delom. Dajejo vtis, da so preobremenjeni.

- Nošenje slušalk, da bi izgledali, kot da so na sestankih.

- Hitra hoja po pisarni s prenosnikom ali rokovnikom v rokah. Skušajo ustvariti vtis, da so zelo zasedeni in da se jim ves čas mudi.

- Intenzivno strmenje v zaslon računalnika. Želijo dati vtis, da je njihovo delo zelo zahtevno.

- Proizvajajo frustrirane zvoke, da poudarijo, da se ukvarjajo s težko nalogo.

- Hitro listanje po straneh rokovnika. 

- Pretvarjanje, da telefonirajo. 

- Premikanje miške po praznem zaslonu.

- Ves čas imajo odprt dokument. 

- Pošiljanje elektronskih sporočil ob strateških časih - najprej zjutraj in preden se odjavijo. 

- Uporaba dvojnega zaslona z resnim delom na eni strani in neslužbenimi zadevami na drugi. 

Zakaj mladi to počnejo?

Po letih dela od doma se mnogi mladi zaposleni težko prilagajajo rigidnemu okolju pisarne. Delodajalci, kot so Amazon, Goldman Sachs in Dell, so zaostrili pravila glede hibridnega dela in zahtevali, da se zaposleni vrnejo v pisarne. Generacija Z, ki je navajena fleksibilnosti, to vidi kot nepotrebno prisilo. Kako se torej prikazati dovolj zaposlenega, da boš zadovoljil vedno prisotnega šefa?

Delodajalci in nadzor

Študija iz leta 2021 je pokazala, da 80 % podjetij spremlja zaposlene, pri čemer uporabljajo programsko opremo za nadzor pritiskov tipk, spletnih aktivnosti in gibanja po pisarni. Kljub temu pa se zaposleni še vedno uspešno izogibajo delu z "taskmaskingom".

Je "taskmasking" problem ali prilagoditev?

Nekateri menijo, da gre za upor proti zastarelim delovnim praksam, drugi pa opozarjajo, da je to le prikrito lenarjenje. Kakorkoli že, jasno je, da se kultura dela spreminja, delodajalci pa se bodo morali temu prilagoditi.

V bistvu ne gre za nekaj novega - pred tridesetimi leti je imel lik iz serije Seinfeld George Costanza teorijo: "Vedno bodi videti živčen. Tako bodo vsi mislili, da si preobremenjen". Danes se temu nastopu navidezne produktivnosti reče drugače. Generacija Z danes temu pravi "maskiranje nalog" oz. masktasking, poroča The Guardian.

Že leta 2019 je pisateljica Anne Helen Petersen opisala podoben pojav "Larping your job", kar bi pomenilo, da zaposleni igra vlogo. Lahko kar osebno: organizirate veliko sestankov, se zadržujete pozno in prihajate zgodaj, da bi pokazali 'prezentizem'. Lahko pa tudi digitalno: pošiljate veliko e-pošte, preživite veliko časa na Slacku ali katerikoli platformi za skupinske pogovore, ki jo uporablja vaša organizacija.

Primeri iz prakse

Gabrielle Judge, 28-letna ustvarjalka vsebin in pisateljica, znana kot Anti Work Girlboss, je nekoč delala na tehničnem področju in se spominja, kako je s sodelavci v pisarni izvajala "taskmask" ali "larp". "Ljudje so bili videti zelo zaposleni, čeprav so bili v resnici samo na kosilu, ali pa so ves dan nosili slušalke AirPods, da je bilo videti, kot da so na sestankih," je dejala Judge. "Veliko ljudi je tudi intenzivno gledalo v računalnik."

"Odmori za kavo ali sestanki ob hladilniku vode - če so v pisarnah še vedno na voljo te zastarele naprave - se štejejo za maskiranje nalog, če se sodelavci pogovarjajo o svojem delu in ne o včerajšnji veliki tekmi ali podelitvi nagrad. Z nekom se lahko pogovarjaš, da bi bil videti zaposlen," je dejala in dodala, da je v pisarnah veliko performativnega dela.

"Čeprav maskiranje nalog morda ne pomaga pri opravljanju resničnega dela, se lahko zdi, da je to delo s polnim delovnim časom. V službi je izčrpavajoče, če se moraš ves čas pretvarjati," je dejala Judge. "Ko pridemo v pisarno, smo tako utrujeni, tudi če nismo naredili nič drugače kot doma. To je le utrujenost, ki pride z družbeno izčrpanostjo zaradi igranja vloge," pravi.

Cierra Gross vodi podjetje Caged Bird HR, neodvisno kadrovsko svetovalno podjetje, ki ga delavci najamejo za pomoč pri zahtevkih zaradi nadlegovanja in diskriminacije na delovnem mestu. Preden je leta 2022 po izgorelosti in depresiji zapustila korporativno življenje, je leta delala v tradicionalnih kadrovskih oddelkih v podjetjih Google in ExxonMobil. Maskiranje nalog označuje za simptom širših vprašanj, povezanih z zaposlovanjem, upravljanjem talentov in načrtovanjem delovne sile, in sicer želje šefov, da bi se ljudje za vsako ceno vrnili v pisarno.

"Neizogibno je, da se v vsakem podjetju najdejo ljudje, ki poskušajo izigrati sistem," je dejala Gross. Pretvarjanje je morda povezano z manj uspešnimi delavci, vendar to lahko počnejo tudi zelo uspešni delavci, ki hitro končajo svoje delo, nato pa se pretvarjajo, da še delajo, saj bi drugače prejeli dodatne naloge.

"Neredko se zgodi, da delavci končajo velik projekt, nato pa v pisarni nimajo kaj početi. Kar zadeva vašega vodjo, je vaše delo opravljeno, zato lahko samo sedite za računalnikom in brskate po spletu," je dejala Gross.

Maskiranje in umetna inteligenca

Pričakujemo lahko, da bo taskmasking ostal močno prisoten na delovnih mestih, saj bo vse več delavcev glavnino napornega dela preneslo na umetno inteligenco, s čimer se bodo njihovi delovni dnevi sprostili za več glasnih pogovorov s sodelavci in lažnega tipkanja.

Kljub temu lahko šefi zaznajo, da se pretvarjajo: študija iz leta 2021 je pokazala, da 80 % podjetij spremlja delavce na daljavo in hibridne delavce, pri čemer jih veliko uporablja specializirano programsko opremo za sledenje spletnim dejavnostim, lokaciji in pritiskom na tipke. Po poročanju portala Wired se nadzor nadaljuje tudi v pisarnah, kjer je šefom, ki želijo vohuniti za določenimi prostori in pisalnimi mizami, na voljo nova tehnologija, vključno s senzorji gibanja, intenzivnosti svetlobe in vlage.

Objave na TikToku

Na TikToku so številne objave z nasveti, kako se pretvarjati, da si v službi zelo zaposlen. 

Ena od uporabnic iz Budimpešte je svetovala: "Kako se pretvarjati, da ste zaposleni v službi? Preprosto hitro hodi."

Drug uporabnik je objavil videoposnetek z naslovom "Kako izgledati zaposlen na delovnem mestu". Med nasveti so bili: "Delajte si zapiske - kot nalašč, ko gre mimo šef"; "Glejte v zaslon in se pretvarjajte, da berete. Za večji učinek si položite roko na brado"; "Prelagajte papirje/pisalne potrebščine - tako boste videti, kot da imate kup papirjev in dela".

Svojim kolegom iz generacije Z je tudi svetovala, naj "nenehno preverjajo uro, saj to počnejo samo zaposleni ljudje", in "naj imajo na računalniku odprtih veliko zavihkov".

Grace je na TikToku objavila, da se "v pisarni pretvarja, da trdo dela in pospešeno tipka, v resnici pa se dopisuje s svojimi prijatelji". 

Nekdo drug je dejal: "Najslabši del pri delu v pisarni je, da se vseh osem ur pretvarjaš, da dejansko delaš. Kako se pretvarjaš?"

Še en komentar: "Že devet mesecev vsak dan po mizi premikam isti kup papirjev. Takoj ko šef odide, sem spet na TikToku."

Nekateri so na koncu delovnega dne izčrpani ne od dela, temveč od pretvarjanja, da delajo. 

Ne, res ne gre za novost. A kako se odzvati na ta trend?

Strokovnjakinja za bonton Jo Hayes, ustanoviteljica portala Etiquetteexpert.org, je v pogovoru za FEMAIL želela poudariti, da prikrivanje nalog nikakor ni novost. Gre za staro, slabo navado, ki jo je prevzela generacija Z. Sprejeli so staro šolo  lagodnega dela, pri čemer se pretvarjamo, da trdo delamo.

Jody Findley, strokovnjakinja za usposabljanje na delovnem mestu in ustanoviteljica podjetja MINDSETA, je dejala, da je prisila generacije Z k maskiranju nalog pravzaprav "mehanizem preživetja", in dodala, da je to "zlasti v pisarniških kulturah, kjer zaposleni čutijo pritisk, da so videti zaposleni in se tako izognejo nadzoru ali kritiki".

Jody je dejala, da je treba to vprašanje obravnavati z empatijo. Veliko mladih strokovnjakov prihaja na delovna mesta, ki se še vedno prilagajajo po epidemiji. Prehod nazaj na osebno delo je lahko za nekatere preobremenjujoč, zaradi česar se začnejo maskirati, da bi obvladali socialno anksioznost, sindrom prevaranta ali težave z duševnim zdravjem. To je pogosto znak globljih težav, kot so nejasna pričakovanja, pomanjkanje psihološke varnosti ali toksično delovno okolje. Prav tako lahko kaže na potrebo po boljšem mentorstvu, usposabljanju in podpori v organizacijah, da bi premostili vrzel med tradicionalnimi delovnimi zahtevami in spreminjajočimi se prednostnimi nalogami mlajših zaposlenih.

"Ne gre toliko za to, da je generacija Z manj motivirana, temveč za to, da je bolj osredotočena na svoje osebno počutje. Kultura se je spremenila in mnogi dajejo prednost svojemu duševnemu in čustvenemu zdravju pred tradicionalno deloholično miselnostjo," je še dodala. 

Kaj meniš o "taskmaskingu"? Si ga že kdaj uporabil v službi? Deli svoje mnenje v komentarjih!

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji!

Vir: Fortune, The Guardian in Daily Mail

PREBERITE TUDI: 

--> 'Zahteval je 360.000 evrov, ponudili smo 168 tisočakov in kupili nepremičnino'

--> Izplačilo pokojnine: tokrat bodo upokojenci na račune prejeli manj

--> Premier Golob potrdil: Božičnica za vse upokojence. Njena višina pa ...

--> Karierne priložnosti po 50. letu – kje vas še iščejo?

--> Kolikšno premoženje je za seboj zapustil Richard Chamberlain?