Šefovski stolček izgublja sijaj: mladi ga vse pogosteje zavrnejo

Desetletja je veljalo skoraj nepisano pravilo: pridno delajte, napredujte in nekoč postanite vodja. Toda med pripadniki generacije Z, torej med mladimi, rojenimi približno med letoma 1997 in 2012, se pojavlja povsem drugačen pogled na kariero.

Kot poroča Euronews, vse več mladih zaposlenih zavrača napredovanja v vodstvene vloge, saj jim naziv in višja odgovornost ne pomenita več samoumevne nagrade. Namesto tega dajejo prednost ravnovesju med delom in zasebnim življenjem, duševnemu zdravju ter manjšemu stresu. O tem, zakaj napredovanje v službi prinaša tudi razočaranje, smo na Cekin.si že poročali, toda sedaj poglejmo, kako to že občutijo podjetja, ki se sprašujejo, kdo bo v prihodnjih letih prevzel vodstvene položaje.

Po navedbah strokovnjaka za organizacijsko kulturo Tomasza Szklarskega, ki ga citira Euronews, si zgolj približno šest odstotkov pripadnikov generacije Z želi postati višji vodstveni kader. To je za podjetja velik izziv, saj brez novih vodij težko zagotavljajo kontinuiteto poslovanja. 

Mladi pri odločitvi opazujejo predvsem svoje nadrejene. Vidijo dolge delovnike, neprestano dosegljivost, odgovornost za rezultate ter pritisk z vseh strani.

Današnji vodje so pogosto ujeti med pričakovanja uprave in potrebe zaposlenih. Poleg poslovnih ciljev morajo skrbeti še za motivacijo ekip, reševanje konfliktov in dobro počutje zaposlenih. Po podatkih, ki jih navaja Euronews, se je povprečno število zaposlenih, ki jih vodi posamezni manager, v zadnjih letih celo podvojilo. 

Podobne ugotovitve kažejo tudi raziskave kadrovskih strokovnjakov. Analiza družbe Robert Half, o kateri poroča Quartz, ugotavlja, da 40 odstotkov pripadnikov generacije Z napredovanje podpira le, če ne vključuje vodenja ljudi.

Namesto tradicionalnega vzpenjanja po karierni lestvici številni mlajši zaposleni raje gradijo strokovno znanje na posameznem področju. V ospredje postavljajo fleksibilnost, avtonomijo in občutek smisla pri delu.

Strokovnjaki za kadre poudarjajo, da ne gre nujno za pomanjkanje ambicij. Mladi si še vedno želijo uspeha, vendar ga merijo drugače kot starejše generacije.

Pomemben razlog za ta premik je tudi vse pogostejša izgorelost.

Raziskava družbe Deloitte kaže, da velik delež pripadnikov generacije Z pogosto občuti stres in tesnobo, med pomembnejšimi razlogi pa navajajo dolge delovne ure, preobremenjenost in pomanjkanje priznanja za opravljeno delo. 

Tudi druge raziskave ugotavljajo nadpovprečno stopnjo izgorelosti med mladimi zaposlenimi. Po podatkih globalne raziskave, ki jo povzema Forbes, je kar 83 odstotkov pripadnikov generacije Z izkusilo visoko raven delovnega stresa. 

Mnogi mladi zato gledajo svoje vodje kot primer, ki je opozorilo. Vidijo ljudi, ki zaslužijo nekoliko več, hkrati pa so pod bistveno večjim pritiskom.

Kot navaja svetovalna družba Korn Ferry, številni pripadniki generacije Z menijo, da odgovornost vodij preprosto ni več sorazmerna z nagrado. 

Kar je za posameznika lahko povsem razumljiva odločitev, lahko postane težava za organizacije.

V Evropi se prebivalstvo stara, delovno aktivnih ljudi pa je vse manj. Če podjetja ne bodo uspela vzgojiti nove generacije vodij, se lahko pojavijo težave pri prenosu znanja, organizaciji dela in dolgoročni konkurenčnosti, opozarja Euronews. 

Tudi umetna inteligenca po mnenju strokovnjakov ne bo mogla v celoti nadomestiti vodij. Empatija, motiviranje zaposlenih, gradnja odnosov in sprejemanje zahtevnih odločitev ostajajo izrazito človeške naloge. 

Morda vprašanje ni, zakaj generacija Z ne želi postati šef, ampak zakaj so vodstvene funkcije postale tako neprivlačne.

Številni kadrovski strokovnjaki menijo, da bodo morala podjetja vodstvene položaje preoblikovati. Mladi namreč ne zavračajo odgovornosti, temveč model vodenja, ki temelji na neprestanem stresu, dolgih delovnikih in omejenem zasebnem življenju.

Če bodo podjetja ponudila več podpore vodjem, boljše ravnovesje med delom in življenjem ter jasnejše karierne poti, bi lahko tudi interes za vodstvene položaje znova narasel, menijo strokovnjaki.

Viri: Euronews, Deloitte Global Gen Z and Millennial Survey, Quartz, Korn Ferry, Forbes, Cekin.si