Kaj je 'Golemov učinek' v službi?

Ko zaposleni izgubi motivacijo, vodje pogosto iščejo razloge v pomanjkanju ambicij, veščin ali delovne etike. Psihologi pa opozarjajo, da je v ozadju pogosto nekaj drugega: pričakovanja nadrejenih.

Gre za pojav, ki ga strokovnjaki imenujejo Golemov učinek. Ta opisuje situacijo, ko vodja v določenega zaposlenega ne verjame dovolj in od njega pričakuje slabše rezultate. Čeprav tega morda nikoli ne pove na glas, se njegova pričakovanja pogosto odražajo v vsakodnevni komunikaciji in odnosu do sodelavca. O tem poroča portal BIZLife, pojav pa je že dolgo znan tudi v organizacijski psihologiji. Še več - pogost je tudi v šolstvu (odnos učitelj - učenec), lahko pa se pojavi tudi pri posameznikovemu odnosu do samega sebe. 

Golemov učinek temelji na tako imenovani samouresničujoči se prerokbi. Če vodja meni, da zaposleni ni dovolj sposoben, mu lahko začne dodeljevati manj zahtevne naloge, ga pogosteje nadzoruje, manj vključuje v pomembne odločitve in mu redkeje zaupa odgovorne projekte.

Zaposleni tak odnos običajno hitro zazna. Posledica je upad samozavesti, manj pobude in nižja zavzetost za delo. Sčasoma lahko začne dosegati slabše rezultate, kar pri vodji utrdi prepričanje, da je imel prav. Tako nastane začaran krog, ki škodi tako posamezniku kot celotni ekipi.

Psihologi opozarjajo, da Golemov učinek ne prizadene le posameznika. Pojav lahko vodi do manjšega zaupanja med sodelavci, nižje produktivnosti, manj inovativnosti in večje fluktuacije zaposlenih. Ljudje, ki imajo občutek, da jih delodajalec podcenjuje, se namreč pogosteje začnejo ozirati za novimi kariernimi priložnostmi.

Za podjetje to pomeni višje stroške zaposlovanja, izgubo znanja in slabše poslovne rezultate.

Zanimivo je, da psihologija pozna tudi pozitivno različico tega pojava. Imenuje se Pigmalionov učinek.

Ta se pojavi takrat, ko vodja verjame v potencial svojih zaposlenih. Takšni vodje sodelavcem pogosteje zaupajo zahtevnejše naloge, jim dajejo več samostojnosti ter jih vključujejo v reševanje problemov. Posledično zaposleni pogosto dosežejo boljše rezultate, so bolj motivirani in bolj povezani s cilji podjetja.

Strokovnjaki priporočajo, da vodje redno preverjajo lastne predsodke in pričakovanja ter zaposlenim jasno pokažejo zaupanje. Pomembni so konstruktivna povratna informacija, pravična porazdelitev priložnosti za razvoj ter okolje, v katerem so napake razumljene kot del učenja in ne razlog za kaznovanje.

Način, kako vodja vidi svoje zaposlene, pogosto vpliva na to, kako ti vidijo sami sebe. Prav zato lahko ena navidezno majhna napaka pri vodenju dolgoročno odloči, ali bo ekipa napredovala ali pa izgubila voljo do dela.

Viri: BIZLife