Velik del življenja preživimo v službi, zato je pomembno, da se v delovnem okolju počutimo dobro. Službe imajo namreč pomemben vpliv na naše počutje in zdravje: tako telesno kot duševno. Ti dve področji pa sta med seboj tesno povezani oziroma soodvisni. Če se zaposleni počutijo koristne, se lahko izražajo, so lahko ustvarjalni, jih delo dopolnjuje in izpopolnjuje. 

Dobro delamo, če smo zdravi. Zato je v interesu vsakega delodajalca, da se njegovi zaposleni počutijo dobro in da dobro skrbijo za njihovo zdravje. Podjetjem je v interesu čim dlje zadržati zaposlene v kolektivu ter čim lažje in hitreje pridobivati nove kadre. 

Zato se vse bolj usposabljajo, kako obvladati stres, trpinčenje/nasilje/mobing na delovnem mestu, kako preprečiti delovno izgorelost, kako učinkovito komunicirati za preprečitev konfliktov na delovnem mestu, kako voditi zaposlene, da se ustvari medsebojno zaupanje, kako voditi razvojne pogovore s sodelavci in podobno. Nekaj, kar v preteklosti niso počeli.

Stroški izgorelosti

Da, izgorelost zaposlenih podjetja veliko stane. In posledično tudi celo družbo, če tak delavec postane delovno nesposoben. 

"Neustrezne psihološke razmere dela se kažejo na več načinov, vselej pa pomenijo povečevanje stroškov in zmanjševanje dohodkov. Po izračunih tovarne Volvo Trucks vsak neproizvodni delavec, ki zboli za izgorelostjo, podjetje stane milijon švedskih kron (86.000 evrov), vsak izgoreli vodstveni delavec pa štiri milijone švedskih kron (344.000 evrov)," pravijo v inštitutu za razvoj človeških virov. 

"V podjetjih se povečuje fluktuacija, saj si kakovostni delavci poiščejo delovno okolje, v katerem se bolje počutijo (40 odstotkov menjav delovnih mest je posledica psihološko slabih delovnih razmer); najverjetneje podjetje prav zaradi tega najprej izgubi dobre in odgovorne delavce. Posledično se povečujejo stroški iskanja in usposabljanja novih delavcev, ki nadomestijo tiste, ki so zboleli ali odšli v druga podjetja. Po podatkih podjetja Xerox usposabljanje novega delavca podjetje v povprečju stane od 2000 do 13.000 ameriških dolarjev (od 1871 do 12.167 evrov), usposabljanje vodilnega delavca pa od 0,5 milijona do milijona ameriških dolarjev (od 468.000 do 936.000 evrov)," še dodajajo. 

Najbolj je na udaru srednji menedžment, kjer je večje tveganje za izgorelost in smrt zaradi infarkta, poročajo pa tudi o precejšnjem deležu trpinčenja na delovnem mestu. Najhuje je predvsem v obdobjih gospodarskih kriz, največkrat izgorijo perfekcionisti.

Ključna je skrb zase in za svoje zdravje. Vsak mora poznati razliko med pozitivnim in negativnim stresom ter se naučiti obvladati slednjega. Naučite se, kako postaviti meje in kje jih morate postaviti. To ne velja le za službeno življenje, temveč tudi za zasebno. Pogosto je namreč tako, da ljudje izgorevajo zaradi preobilice opravkov in težav, ki so se nakopičili v zasebnem življenju: skrb za ostarele, otroke, dolgovi, slabo zdravje, preveč obveznosti ...

Zdravljenje izgorelosti

Izgorelosti ne boste pozdravili tako, da greste en teden na bolniško ali dva tedna na dopust. Zdravljenje je dolgotrajno in zahteva dolgotrajno odsotnost z dela. Odsotnost je odvisna od stopnje izgorelosti. 

Poznamo namreč tri stopnje izgorelosti: 

- izčrpanost, pri kateri potrebujemo od tri do šest mesecev bolniške, 

- ujetost, pri kateri potrebujemo okoli devet mesecev bolniške ter

- izgorelost ali adrenalni zlom, ki zahteva najmanj leto dni bolniške odsotnosti in postopno vračanje v delovno okolje. 

Prav tako je treba razumeti, da zaposleni, ki se po adrenalnem zlomu vrne na delovno mesto, ne bo več enak tistemu, kar je bil pred zlomom. Oseba namreč mora spremeniti vzorce delovanja, določenim aktivnostim in situacijam se mora izogibati in podobno, zato je najpomembneje to, da do izgorelosti sploh ne pride. Delujmo torej preventivno.