Ko govorimo o službi, si predstavljamo delo, ki nas bogati, nas osrečuje in razveseljuje. Nikakor pa ne delo, ki slabo vpliva na naše telesno in psihično zdravje. Marsikje po svetu je prisotno "osiromašeno razumevanje pomena dela", meni Monique Valcour, svetovalka za karierni razvoj, ki je svoje misli o delu in izgorelosti delila na spletni strani hbr.org.
Služba se prepogosto razume kot nekaj, za kar prejmeš plačo in morda pogodbeno nagrado ter da je nerealno upati, da boš prejel tudi zaupanje, spoštovanje, možnost pozitivnega vplivanja na druge in podobno. Služba je torej veliko, veliko več kot le plača. In glede na pomanjkanje delavcev se vse več delodajalcev zaveda, da morajo zaposlenim ponuditi to, kar potrebujejo.
Številni zaposleni se sicer znajdejo v spirali nezadovoljstva, ki vodi v izgorelost.
Valcourjeva pravi, da poznamo tri stopnje izgorelosti: izčrpanost (izguba energije), cinizem (izguba navdušenja) in neučinkovitost (izguba samozavesti in zmogljivosti). Da bi utrpeli resne posledice na svojem zdravju, je dovolj doživeti le eno stopnjo, ni treba vseh treh.
"Na primer, če ne verjamete v temeljne dejavnosti, vodenje in kulturo vaše organizacije, se boste verjetno počutili demoralizirane, tudi če na delovnem mestu še vedno dobro funkcionirate," pravi strokovnjakinja.
Res je, da mora vsak poskrbeti sam pri sebi, da ne izgori. Toda Valcourjeva v svojem tekstu omenja raziskavo, ki je pokazala, da delovni in organizacijski dejavniki, ki so večinoma izven nadzora zaposlenega, prispevajo k izgorelosti vsaj toliko kot osebni dejavniki.
"Ljudje bodo najverjetneje doživeli izgorelost v razmerah, kot so nerealno visoke delovne obremenitve, nizka raven nadzora nad delom, nevljudnost, ustrahovanje, administrativne težave, nizka socialna podpora, slabi organizacijski viri, vodje pod stresom in negativno vedenje vodstva," našteva.
Kar pa je presenetljivo in izredno zaskrbljujoče, je njena trditev, da je podjetje, kjer vlada visoka stopnja izgorelosti, kot inkubator nalezljivih bolezni. Zaposleni imajo simptome, ki so izraziti in drugi zaposleni jih čutijo. Simptome čutijo tudi ljudje zunaj podjetja – družinski člani, prijatelji in podobno. Podjetje bi v tem primeru moralo reagirati kot zdravstveni sistem ob epidemiji. A prepogosto je tako, da se morajo izgoreli zaposleni znajti sami. In v teh trenutkih se začnejo spraševati, ali je morda čas, da se od podjetja poslovijo.
"S to odločitvijo sem se soočila pred nekaj leti, ko sem delala za podjetje, ki je imelo številne dejavnike tveganja za izgorelost in veliko izgorelih zaposlenih. Preizkusila sem več strategij, da bi povečala svojo angažiranost. Na primer to, da sem aktivno določala delovne naloge, ki sem jih morala opraviti. Iskala sem načine za ustvarjanje dodane vrednosti za delodajalca, ki je izkoriščal moje prednosti. Od slednjega sem prejela soglasje za manjše spremembe delovnih nalog, ki so mi omogočile, da sem več časa porabila za delo, ki se mi je zdelo smiselno, in manj časa za naloge, ki mi niso bile všeč. Tako sem, kolikor sem pač lahko, zmanjšala svojo izpostavljenost nalogam, ljudem in situacijam, ki so mi črpale energijo," je opisala svojo osebno izkušnjo.
A ta rešitev ni dolgo trajala: dodelili so ji večjo količino stresnih nalog in zavrnili so predlog Valcourjeve, da prevzame tiste delovne naloge, ki so ji ustrezale. Spet je doživljala visoko raven stresa, ki ga je želela nadzorovati oz. omejiti z energično vadbo, jogo in meditacijo. Pri tem je bila neuspešna, saj je morala, da bi lahko opravila delovne naloge, jemati pomirjevala. Čeprav je poskušala, ni mogla vzpostaviti zaščite pred stresom.
Naloge, ki so ji bile dobro poznane in jih je v preteklosti hitro opravila, so sedaj od nje zahtevale še več časa in truda. Posledično je delala številne nadure. Ker je bila kot zaposlena vedno osredotočena na dosežke, ji je bil občutek, da jo produktivnost in ustvarjalnost zapuščata, strašljiv.
Prijatelji so zaznali, da jo ta služba dela nesrečno. Sama pa je spoznala, da bo morala nekaj storiti – tudi velike korake in spremembe.

Zato se je vprašala: če me muči izgorelost, kdaj je pravi čas, da dam odpoved? Odgovorila je na spodnja vprašanja.
Vam vaša služba/delodajalec omogoča, da ste najboljša različica samega sebe?
Prava služba vam bo omogočila, da dosežete najboljšo verzijo sebe kot zaposlene ali zaposlenega.
"Ena izmed najbolj demoralizirajočih izkušenj, o kateri poročajo moje stranke, je, da morajo delati v pogojih, ki omejujejo njihovo uspešnost na raven, ki je precej pod njihovim potencialom – na primer prevelika delovna obremenitev, nasprotujoči si cilji, nejasna pričakovanja, neustrezni viri in pomanjkanje vodstvene podpore," pravi Valcourjeva, sedaj svetovalka za karierni razvoj.
Ko je njena izgorelost napredovala, je njena motivacija padla in delodajalcu je lahko ponudila veliko manj, kot bi lahko. "Ne le, da je podjetje škodovalo meni, jaz sem škodoval podjetju. Izgorelost je kot razmerje, ki se je pokvarilo: ko delovno razmerje ni več v korist nobeni strani in so možnosti za njegovo oživitev slabe, je morda čas, da daste odpoved," piše.
Kako dobro se vaše delo/delodajalec ujema z vašimi vrednotami in interesi?
Ko občutite skladnost med svojimi vrednotami in interesi ter vrednotami in potrebami vašega podjetja, je večja verjetnost, da boste v svojem delu našli smisel in namen. Če temu ni tako, potem verjetno ne boste prejeli podpore, ki jo potrebujete za dobro opravljeno delo. Tako bo vaša kariera trpela.
Kakšna je vaša prihodnost v vaši službi/podjetju?
Morda gre le za trenutno krizo? Razmislite o tem: ali se prepoznate v svojih starejših kolegih? Ali se vidite na vodstvenih pozicijah podjetja, v katerem delate? Vas to še vedno navdaja z veseljem? Če ugotovite, da temu ni tako, je čas za akcijo.
Valcourjeva je razkrila, da je v podjetju zaznala nekaj starejših kolegov, ki so bili zaradi dela pogosto bolni in negativni. To je v njej sprožilo alarm, saj sama ni želela tako končati.
Zaznala je tudi, da nima prostora za razvoj in da bi v tem podjetju le stagnirala.
Kakšne bi bile posledice izgorelosti?
Izgorelost lahko resno vpliva na vaše zdravje, uspeh, karierne priložnosti, psihološko dobro počutje in odnose.
Velikokrat razpadejo družine, saj je izredno težko opazovati partnerja skozi čas, kako propada.
Da bi premagali izgorelost, je potreben čas. V tem primeru lahko pride do izpada dohodkov, zaradi bolezni pa posameznik težko najde drugo zaposlitev.
Zaključek
Če ste po razmisleku o teh vprašanjih ugotovili, da ste v nezdravem "odnosu", potem razmislite, kaj boste storili. Vi ste tisti, ki boste morali poskrbeti zase. Drugi tega ne morejo storiti.
Valcourjeva pravi, da sicer odpovedi morda ne morete podati kar čez noč. "Morda pa je danes dan, ko začnete postavljati temelje: dajte na stran dodatne prihranke, posodobite svoj življenjepis, se obrnite na znance, razširite novico, da želite novo službo, poiščite svetovalca ali se prijavite za spletni tečaj," pravi in dodaja, da boste s temi koraki začeli pot nazaj k uspehu.
Vir: hbr.org
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV