Delovna uspešnost v javnem sektorju: pol leta po reformi vprašanja ostajajo

Delovna uspešnost se od začetka leta izplačuje v skladu z zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Ta predvideva, da se za delovno uspešnost, v kateri sta združeni prejšnja redna delovna uspešnost in delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, do konca leta 2027 namenja dva odstotka sredstev za osnovne plače, nato tri. Proračunski uporabniki pa morajo za delovno uspešnost obvezno nameniti še najmanj 50 odstotkov prihrankov sredstev za plače, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev z dela ali nezasedenih delovnih mest, lahko pa tudi projektna sredstva.

Pri določanju, kaj sodi med prihranke, ki jih delodajalci beležijo zaradi zaradi odsotnosti uslužbencev (na primer dolgotrajnih bolniških) ali nezasedenih delovnih mest, pa se je zapletlo. Stališča oz. priporočila, ki jih je ministrstvo, pristojno za javno upravo, proračunskim uporabnikom poslalo konec maja, še v času prejšnje vlade, so za sindikate sporna.

Kot pojasnjujejo, ministrstvo priporoča, da se od omenjenih prihrankov odštejejo tudi stroški za podjemne pogodbe, študentsko delo in nadure. Sindikalni pogajalski skupini sta v pozivu pristojnemu ministrstvu opozorili, da je zlasti v nekaterih zavodih s področja zdravstva, "posledica omenjenega navodila radikalno znižanje mase sredstev za delovno uspešnost, ki ne omogoča nagrajevanja zaposlenih", ki poleg svojega opravljajo še delo namesto odsotnih delavcev.

Medtem ko so na ministrstvu navedli, da zakon ne vključuje določb, iz katerih bi jasno izhajalo, kako naj proračunski uporabniki izračunavajo prihranke, iz katerih bi financirali delovno uspešnost, pa sindikati opozarjajo, da tudi ne daje nikakršne podlage za to, da se od teh sredstev odštevajo morebitni drugi stroški, povezani z opravljanjem dela začasno odsotnih delavcev.

Po njihovem mnenju takšno navodilo napeljuje proračunske uporabnike k nezakonitemu ravnanju in nenamenski porabi sredstev za plače, javne uslužbence, ki opravljajo delo začasno odsotnih delavcev, pa prikrajšuje za del plače za delovno uspešnost.

Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva in podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Irena Ilešič Čujovič je za STA dodala še, da do nadur ne prihaja nujno zaradi nadomeščanja odsotnih javnih uslužbencev, ampak tudi zgolj zaradi procesa dela. Kot primer je izpostavila podaljšanje delovnika v zdravstvu, ko se denimo iz različnih razlogov zavleče operacija.

Meni tudi, da je sporočilo takšnega navodila, da se prekarizacija izplača, da gre pri študentskem delu in podjemnih pogodbah ter delu zaposlenih javnih uslužbencev za medsebojno zamenljivo delo, s čimer se absolutno ne strinjajo. Pri tem je izpostavila še vprašanje kakovosti storitev in kompetenc, ki jih pri pogodbah o zaposlitvi preverjajo, česar pri študentskem delu ni.

Kot so navedli na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, je bilo stališče, izdano v času prejšnje vlade, v celoti usklajeno z ministrstvom za finance. Navodila za zdaj ne nameravajo spremeniti. So pa napovedali, da bodo "v kontekstu zaveze iz koalicijske pogodbe glede oblikovanja ločenih plačnih sistemov posebno pozornost namenili tudi nagrajevanju delovne uspešnosti javnih uslužbencev".

Pri tem si bodo "po eni strani prizadevali poenostaviti normativni okvir oz. administrativno razbremeniti delodajalce v javnem sektorju, po drugi strani pa v večji meri upoštevati specifike posameznih dejavnosti in poklicev, ki izhajajo iz same narave dela in poslanstva t. i. storitvenega dela javnega sektorja in njegovega administrativnega dela".

Na ministrstvu ocenjujejo, da bi bilo "glede na različne načine financiranja javnega sektorja in težave pri ugotavljanju oz. izračunavanju prihrankov za namen nagrajevanja delovne uspešnosti smiselno proučiti možnost drugačne ureditve sistema nagrajevanja delovne uspešnosti oz. določitve virov sredstev za izplačilo tega dela plače". Ob tem so napovedali, da bodo morebiten poseg v sistem nagrajevanja delovne uspešnosti obravnavali tudi v okviru dialoga z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja.

Zakon sicer predvideva, da se delovna uspešnost izplačuje mesečno, trimesečno ali polletno.