Iz Slovenije se letno izseli okoli 5000 državljanov, kar zaleže za število prebivalcev Žalca. V tujini je stalno prijavljenih okoli 160.000 Slovencev, največ v Nemčiji. Ob velikem pomanjkanju delovne sile se stopnjujejo pozivi k privabljanju domače delovne sile nazaj v domovino. Delodajalci kot ključen ukrep za to vidijo t. i. razvojno kapico.

Slovenci v tujino, tujci v Slovenijo

V Sloveniji se že dlje časa ukvarjamo z vprašanjem pomanjkanja delovne sile, posledično pa vse večjim prilivom tujih delavcev. Delež teh je med vsemi delovno aktivnimi že okoli 16-odstoten.

Posledično so vse pogostejši pozivi, da je treba vrzel na trgu dela reševati tudi s privabljanjem slovenske delovne sile iz tujine nazaj na domači trg dela.

Slovenijo vsako leto še vedno zapusti več tisoč ljudi

Leta 2023 je v tujino odšlo 19.950 ljudi, starejših od 15 let, med njimi pa je bilo 4877 slovenskih državljanov, kažejo podatki, ki jih je STA posredoval državni statistični urad. Med letoma 2018 in 2022 je številka izseljenih Slovencev presegala 5000, pred tem pa je bila celo višja od 7000 oziroma 8000.

Glede na evidence, ki jih vodi notranje ministrstvo, ima stalno prebivališče v tujini okoli 158.500 slovenskih državljanov, začasnega pa še okoli 5500.

Nekateri slovenski državljani v tujini zgolj delajo

V Avstriji jih je konec lanskega leta delalo 27.588, od tega jih je tam živelo 11.720, 15.868 pa se jih je tja vračalo dnevno ali tedensko, so za STA pojasnili na Zavodu RS za zaposlovanje. Za Italijo podatka nimajo, po njihovi neuradni oceni pa jih pri zahodnih sosedih v različnih oblikah, tudi na črno, dela okoli 9000, pri čemer naj bi jih velika večina mejo prestopala dnevno.

V opoziciji z več predlogi

V opoziciji imajo za privabljanje slovenske delovne sile nazaj v domovino več predlogov. "Bistvenega pomena je zagotoviti kakovostne zaposlitvene možnosti, vključno s konkurenčnim plačilom in davčno razbremenitvijo dela," so za STA ocenili v SDS. Poskrbeti je treba tudi za stabilno poslovno okolje, pomembni vidiki pa so še stanovanjska politika, družbena vključenost in poenostavitev birokratskih postopkov, so pristavili.

Spomnili so, da je bila v tem smislu pomembna v času zadnje vlade Janeza Janše sprejeta novela zakona o dohodnini, katere rešitve so bile pozneje z novimi zakonskimi spremembami odpravljene, lani pa so vladi Roberta Goloba v sklopu reševanja razmer v zdravstvu predlagali številna priporočila, med njimi tudi za vračanje zdravstvenih delavcev nazaj v Slovenijo.

Tudi v NSi bi, kot so povedali za STA, najboljše kadre iz tujine znova skušali pritegniti s posegom v dohodninski sistem, da bi bil bolj stimulativen, uvedli pa bi tudi t. i. razvojno kapico, kar pomeni, da bi določili zgornjo mejo dohodka, od katerega ni več treba plačevati dodatnih prispevkov. Po njihovem predlogu bi bila postavljena pri 4600 evrih, za začetek denimo zgolj za eno vrsto prispevkov.

Zavzemajo se tudi za poseben paket dobrodošlice za digitalne nomade, posameznike, ki delajo skoraj izključno prek spleta in tako delo opravljajo kjerkoli na svetu. Konkretneje tega predloga niso razdelali. So pa pozvali še k vzpostavitvi posebne službe za pomoč Slovencem, ki bi se želeli vrniti domov, pri premagovanju administrativnih ovir in iskanju kariernih priložnosti.

Ministrstvo: Odgovorno tudi gospodarstvo

Aktualna vlada je, da bi privabila slovenske kadre nazaj domov, sicer nedavno poskrbela za začasno dohodninsko olajšavo za strokovnjake iz tujine, ki jo lahko koristijo visoko kvalificirani kadri v starosti do 40 let, ki se v Slovenijo vrnejo po dveh letih dela oz. študija v tujini. Pogoj je, da jim delodajalec ponudi dvakratnik povprečne slovenske plače.

Na ministrstvu za delo na povpraševanje STA, ali so v načrtu še kakšni drugi ukrepi, niso odgovorili neposredno, so pa ocenili, da mora svoj del odgovornosti prevzeti tudi gospodarstvo.

Vlada upa, da delodajalci ne bodo več zavračali njihovih predlogov, ki bi povečali privlačnost dela v Sloveniji

Med njimi so izpostavili možnost razbremenitve starejših delavcev z možnostjo dela po sistemu 80/90/100, kar bi pomenilo, da ima zaposleni pravico, da po določeni starosti dela z 80-odstotnim delovnim časom, 90-odstotno plačo in 100-odstotno plačanimi prispevki, ter možnost 30- ali 32-urnega delovnega tedna, ki bi bil plačan kot poln delovni čas.

Se je pa treba, tako na ministrstvu, vprašati tudi po razlogih za selitve Slovencev. "V večini primerov so to - ko gre za dejavnike, na katere ima lahko javna politika vpliv - višje plačilo za delo, boljši pogoji dela, morda dostopnejša stanovanja," so ocenili.

Glede plač so dejali, da lahko nanje vplivajo le posredno prek minimalne plače. Verjamejo pa, da je v Sloveniji za dostopnost javnih storitev, kot so šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, "v kratkem tudi dolgotrajna oskrba", nadpovprečno dobro poskrbljeno in da je to "dejavnik kakovosti bivanja in privlačnosti za Slovenijo". Tudi glede razpoložljivosti stanovanj verjamejo, da se po 30 letih dogajajo bistveni premiki.

Zunaj Evrope največ Slovencev v Kanadi in Argentini

Na Zavodu RS za zaposlovanje se bodo medtem privabljanja Slovencev iz tujine v domovino lotili z zaposlitvenimi dogodki. Prvega v ta namen načrtujejo v Argentini. Kot so pojasnili, so se za to državo, ki je že dlje časa v gospodarskih težavah, odločili, ker predstavlja eno izmed največjih slovenskih skupnosti v izseljenstvu, sicer oblikovano predvsem po drugi svetovni vojni.

"Veliko teh Slovencev še vedno ohranja slovenski jezik, kulturo in tradicijo, po drugi strani pa so tudi vpeti v argentinsko družbo. Da bi jih pritegnili nazaj v Slovenijo, jim želimo predstaviti zaposlitvene in druge možnosti v Sloveniji ter jim pomagati pri njihovi vrnitvi. S pravilnim pristopom lahko Slovenija spet pridobi dragocene človeške vire ter hkrati tako pomagamo tudi slovenskemu gospodarstvu," so prepričani.

Ozirajo se tudi po drugih državah. Katerih, ni znano.