Javni sektor: prvo izplačilo delovne uspešnosti po novih pravilih

Z lanskim letom se je v javnem sektorju začel uveljavljati nov plačni sistem. Del prenove so tudi spremembe pri nagrajevanju, za uveljavitev katerih so predvideli enoletni zamik. Tako bodo delovno uspešnost po novih pravilih v javnem sektorju prvič izplačali februarja, z januarskimi plačami.

Združujeta se redna delovna uspešnost in delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Do konca leta 2027 se bo za delovno uspešnost namenjalo dva odstotka sredstev za osnovne plače, nato tri. Proračunski uporabniki pa morajo za delovno uspešnost obvezno nameniti še najmanj 50 odstotkov prihrankov sredstev za plače, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev z dela ali nezasedenih delovnih mest, lahko pa tudi projektna sredstva.

Splošne kriterije za ocenjevanje javnih uslužbencev so določili z zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Zaradi specifik v posameznih dejavnostih in poklicih pa so predvideli, da se bodo pred uveljavitvijo sprememb dogovorili o podrobnejših merilih in kriterijih, ki bi veljali za posamezne dele javnega sektorja.

Pogajanja, ki so potekala v okviru plačnih stebrov, zaključujejo z aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Vlada je te v petek že potrdila, ob tem pa tudi nekatere popravke kolektivnih pogodb in dogovore. V začetku tega tega tedna pa bo jasno, kateri sindikati bodo pod omenjene dokumente prispevali podpise. Ministrstvo za javno upravo je sindikate v petek povabilo, da k podpisu pristopijo danes ali v torek. Po informacijah iz sindikalnih vrst pa naj bi bili glede meril in kriterijev v glavnem usklajeni.

Z aneksi naj bi ob merilih in kriterijih uredili še nekatere druge vsebine, kar so predvideli že v različnih dogovorih ob prehodu na nov plačni sistem. V izobraževanju, znanosti in kulturi so vsa vprašanja, vezana na stebrne dogovore ob prehodu v nov sistem, uspeli rešiti, je za STA potrdil vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja in glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj. Med njimi je omenil nekatere spremembe glede povečane učne obveznosti in vrednotenje sindikalnega dela.

V zdravstvu in socialnem varstvu pa je eden od dokumentov, ki ga bodo podpisovali, tudi dogovor o nadaljevanju usklajevanj. Po besedah predsednice Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irene Ilešič Čujovič gre za vprašanja, ki zahtevajo več časa, kot je recimo sistem nazivov v zdravstvu ali vključitev delovnih mest v zdravstvu in socialnem varstvu v poklicno zavarovanje. V dogovoru sicer ni povsem enotnih rokov, v glavnem pa so 1. september predvideli za nadaljevanje usklajevanja z namenom, da se zaključijo do sredine leta 2027, je pojasnila.

A tudi pri delovni uspešnosti vseh vprašanj še niso razrešili. Sindikati so denimo minuli teden pozvali k umiku pripomočka za izračun delovne uspešnosti, ki so ga pripravili na ministrstvu za javno upravo. Menijo namreč, da so nekateri elementi pripomočka, ki ga sicer pozdravljajo, v nasprotju z zakonom.

Opozarjajo, da se po plačnem zakonu pri delovni uspešnosti najprej določi delovno uspešnost tistim javnim uslužbencem, ki opravljajo dodatno delo ali večji obseg dela zaradi odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest, iz razlike sredstev pa tistim javnim uslužbencem, ki dosegajo nadpovprečne rezultate. Pripomoček pa v primeru, če so presežena skupna razpoložljiva sredstva, naknadno poseže tudi v del plače, ki je bil določen po prvem kriteriju.

Kot pojasnjujejo, različni načini korekcije pridejo v poštev samo v primeru, ko predstojnik z dodeljenimi odstotki preseže dovoljen obseg sredstev. Če z dodeljenimi odstotki po posameznem kriteriju delodajalec ostane znotraj dovoljenega obsega sredstev, korekcija sploh ni potrebna, so navedli.

"Javni poziv sindikatov k neuporabi dela aplikacije in grožnja z morebitnimi tožbami sta nesprejemljiva in nekonstruktivna ter povsem po nepotrebnem ustvarjata pri delodajalcih javnega sektorja preplah in zastraševanje. Sindikati javnega sektorja s tem dejansko ovirajo uvedbo variabilnega nagrajevanja v javnem sektorju po novem sistemu, kar je nerazumljivo," so bili v odzivu na sindikalni poziv kritični na ministrstvu.

Ob tem so poudarili, da je uporaba pripomočka za delodajalce v celoti neobvezna in da je bilo v okviru pogajanj v stebru zdravstva prav na zahtevo sindikatov v kolektivno pogodbo uvrščeno priporočilo vsem delodajalcem, naj pri nagrajevanju delovne uspešnosti uporabljajo pripomoček.

Sindikate pa ob tem še vedno skrbi tudi, kako se bodo v praksi določala in izplačevala sredstva iz prihrankov, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest. Vlada in sindikati se namreč niso uspeli uskladiti o enotnem navodilu. Kot pravi Štrukelj, naj bi to vprašanje zdaj reševali po resorjih. Znotraj njihovega stebra so pozvali pristojna ministrstva k pripravi navodil. Najslabša rešitev pa bi bila, da bi v odsotnosti dogovora vsak delodajalec odločal po svoje, ocenjuje Štrukelj.

Ilešič Čujovič napoveduje, da bodo spremljali, kako se ta sredstva oblikujejo in izplačujejo, ter da ne bodo dovolili, da bi od njih odštevali denimo stroške za podjemne pogodbe ali študentsko delo.

Novice za vas: