Novinarji spletne strani DW so se pogovarjali z 31-letno žensko, ki živi v Pakistanu. Je diplomirana inženirka poslovne administracije in ima devet let delovnih izkušenj v različnih bankah. Načrtuje odhod iz te države, saj je, kot poudarja sama, kristjanka in si želi v Evropo. 

Ker v Nemčiji vlada veliko pomanjkanje delovne sile, bi bila tam dobrodošla. A kaj, ko si tja ne želi. Zakaj? Rada bi opravljala delo v svojem poklicu, a to pomeni, da bi se morala naučiti nemščine, in sicer na visoki ravni. Prav tako je, tako sogovornica, Nemčija precej stroga glede izdajanja vizumov in dovoljenj za prebivanje. Skrbijo jo tudi govorice, da so Nemci nezaupljivi do priseljencev. Glede na našteto se je odločila, da poskuša srečo na Nizozemskem. 

Strokovnjak za migracije pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Thomas Liebig pravi, da našteti razlogi ne držijo ter da je Nemčija še vedno privlačna za tujo delovno silo. Da je država še vedno privlačna, dokazuje dejstvo, da se visoko kvalificirani in dobro izobraženi ali usposobljeni tuji delavci še vedno zanimajo za delo v Nemčiji. 

Liebig in njegovi sodelavci so anketirali skoraj 30.000 ljudi, ki so obiskali spletni portal nemške vlade za kvalificirane delavce iz tujine. Gre za ljudi, ki si želijo delati in živeti v Nemčiji, in sicer zaradi visokega standarda in kakovosti življenja. 

Med njimi je tudi Adrian Oku, ki je za DW dejal, da si resnično želi delati v Nemčiji. Sicer je iz Albanije, po končanem šolanju pa se je zaposlil v mestu v bližini Tirane, kjer je delal kot vodoinštalater, monter klimatskih in ogrevalnih naprav. Trenutno se ta 24-letnik nahaja v nemškem Hessnu, kjer je že obiskal center za zaposlovanje tuje delovne sile. 

Tam dela Alberto Coronado, ki je svetovalec in skrbi, da se tujci čim prej zaposlijo. Pravi, da tujcem pomagajo, da se čim prej znajdemo v nemškem sistemu in da jim olajšajo začetke. 

Tako je skozi pogovor z Okujem izvedel, da je mladenič delal tudi kot električar, kar je velik plus, saj takega kadra na nemškem trgu primanjkuje. Tudi monterjev, tako da ima mladi Albanec zelo dobre zaposlitvene možnosti. 

A največja ovira za mladeniča je prav znanje nemškega jezika. Osnove sicer pozna, a to ne bo dovolj, saj delodajalci zahtevajo malce več znanja. 

V raziskavi, ki jo je opravil OECD, štirje od desetih vprašanih navajajo nemški jezik kot oviro, ki jim preprečuje zaposlitev v Nemčiji. Je to, da Nemci zahtevajo dobro poznavanje njihovega jezika, ovira?

Chris Pyak, ki je zaposlitveni svetovalec za tujce v Düsseldorfu, meni, da ja. "Glavna ovira za prihod tujih kvalificiranih delavcev v Nemčijo niso pravila o priseljevanju ali priznavanje njihovih zaposlitvenih kvalifikacij, temveč jezik," pojasnjuje. "Dejstvo je, da je le štiri odstotke vseh delovnih mest v Nemčiji objavljenih v angleščini," je še dodal. Sam meni, da se lahko večino del opravi tudi z znanjem angleščine. Kot primer navaja programiranje programske opreme. "V tisočih podjetjih po svetu je to povsem normalno in naravno," opozarja. 

Nemčija po njegovem mnenju mora spremeniti odnos do priseljencev in tuje delovne sile. "Če želimo, da k nam pridejo najboljši, potem se moramo potruditi, da jih pritegnemo. V nasprotnem primeru bodo prišli le tisti, ki nimajo druge izbire," pravi. 

Alžirec Hamdi Zerguin je za DW dejal, da je v Nemčijo prišel prav zaradi jezika in mentalitete, saj sta mu izredno všeč in blizu. So delovni ter vztrajajo na kakovosti izdelkov in storitev. Star je 38 let in je diplomirani inženir elektrotehnike. V svoji stroki dela že deset let. Zase pravi, da je zelo ambiciozen in da si želi kariere v Nemčiji. Po le nekaj poslanih prijavah na prosta delovna mesta je že dobil zaposlitev. Delal bo kot inženir v novi tovarni podjetja Tesla, ki so jo zgradili v bližini Berlina.