Kaj je med bolniško dovoljeno in kaj ne? Lahko po otroka, v trgovino ali čez mejo?

S 1. januarjem 2026 so začele veljati novosti glede ravnanja med bolniško odsotnostjo. Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ) je uvedel obvezna pisna navodila o ravnanju, podrobnejša navodila pa so pripravili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v sodelovanju z Razširjenim strokovnim kolegijem za družinsko medicino, Združenjem zdravnikov družinske medicine pri Slovenskem zdravniškem društvu in Odborom za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije. Poenotene so naslednje vrste navodil oziroma režimov ravnanja: počitek na domu, počitek na domu z nujnimi izhodi v kraju prebivališča, dovoljeno gibanje v kraju prebivališča, dovoljeno gibanje v kraju in izven kraja prebivališča, nega, izolacija ter odhod v tujino z odobritvijo ZZZS.

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so poudarili, da je bolniški stalež namenjen zdravljenju in čim hitrejši vrnitvi na delo. Če osebni zdravnik ne določi posebnih navodil, velja, da mora biti zavarovanec doma, od doma pa lahko brez posebne odobritve odide le zaradi zdravstvenih storitev, nege ožjega družinskega člana ali sobivanja v bolnišnici oziroma zdravilišču.

Odgovor na vprašanje, kaj je med bolniško odsotnostjo dovoljeno in kaj ne, ni enak za vse, ampak je odvisen od odrejenega režima. Pri režimu "počitek na domu" je izhod dovoljen le zaradi zdravstvenih storitev, vključno s prevzemom zdravil, živil za posebne zdravstvene namene ali medicinskega pripomočka. Pri režimu "počitek na domu z nujnimi izhodi v kraju prebivališča" so dovoljeni tudi nakup živil, nujne upravne zadeve in prevoz otroka v vrtec ali šolo. Pri režimu "dovoljeno gibanje v kraju prebivališča" so dovoljeni tudi sprehodi in druge aktivnosti, ki jih določi zdravnik, če ne škodujejo zdravljenju in če prispevajo k čimprejšnji vrnitvi na delo. Še širši je režim, ki dopušča gibanje tudi izven kraja prebivališča, vendar le v okviru zdravniških navodil. Če je zavarovanec v dvomu, mora dovoljenost posamezne aktivnosti preveriti pri svojem osebnem zdravniku.

Kaj je dovoljeno in kaj ne, je razvidno tudi iz infografike - poglejte jo TUKAJ. 

Bolj podrobna navodila o ravnanju oziroma režimih gibanja - preverite TUKAJ. 

Posebna pravila veljajo, ko je razlog odsotnosti nega otroka ali drugega ožjega družinskega člana. Na ZZZS so pojasnili, da je v času bolniške odsotnosti zaradi nege dovoljeno gibanje v kraju ali izven kraja prebivališča zaradi zdravstvenih storitev (tudi prevzema zdravil, medicinskih pripomočkov in živil za posebne zdravstvene namene), za urejanje osnovnih življenjskih potreb (denimo nakup živil, nujne upravne zadeve, prevoz otroka v vrtec ali šolo) ter za druge aktivnosti, ki jih priporoči osebni zdravnik družinskega člana, ki potrebuje nego.

Izven časa dejanskega izvajanja nege gibanje ni omejeno. To pomeni, da lahko starš zunaj delovnega časa, na primer popoldne ali med vikendom, odide čez mejo po nakupih ali drugih opravkih. Pri negi praviloma tudi ni potrebno posebno dovoljenje za odhod v tujino; dovoljenje je potrebno le, če bi odšel v času, ko bi moral zavarovanec izvajati nego. Nega se izvaja na domačem naslovu ali na naslovu osebe, ki nego potrebuje, za sobivanje v bolnišnici ali zdravilišču pa zdravniška odobritev ni potrebna.

Pogosta dilema je tudi, kaj se zgodi, če je eden od staršev doma zaradi lastne bolezni, nato pa zboli še otrok. Na ZZZS odgovarjajo, da je ključno, da je otroku zagotovljena ustrezna nega. Če starš, ki je doma zaradi lastne bolezni, zaradi svojega zdravstvenega stanja objektivno ne more skrbeti za bolnega otroka, je do nege lahko upravičen drugi starš. Vsak primer se sicer presoja individualno, splošno pravilo pa je, da pravica do nege obstaja, če nege ne more zagotoviti drugi starš brez zadržanosti od dela.

Vprašanja se pojavljajo tudi pri tako imenovani rizični nosečnosti. Po pojasnilih ZZZS se navodila določajo individualno glede na zdravstveno stanje nosečnice. Ker rizična nosečnost pomeni povečano tveganje za zdravje matere ali ploda, je fizična aktivnost praviloma odsvetovana in je svetovan počitek z mirovanjem na domu z dovoljenimi izhodi za zdravstvene preglede.

Odhod v tujino med odobreno zadržanostjo od dela praviloma ni mogoč. Dopusten je zgolj izjemoma, če so izpolnjeni zakonski pogoji. Po novem o njem ne odloča več osebni zdravnik, temveč imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija ZZZS.

Odhod je lahko odobren le, če ne vpliva negativno na zdravstveno stanje zavarovanca in če obstaja utemeljen razlog. Med primeri, ki jih navajajo na portalu ZZZS, so zdravstvena storitev v tujini in drugi opravičljivi osebni razlogi, kot so denimo smrt v družini, bolezen ožjega družinskega člana, nujno urejanje administrativnih postopkov v tujini ali položaj, ko zavarovanec zaradi svojega stanja ne more sam poskrbeti za osnovna življenjska opravila, v Sloveniji pa nima družinskih članov. Za alternativno zdravljenje ali rehabilitacijo brez soglasja ministra za zdravje se odhod v tujino ne odobri.

Zavarovanec mora oddati vlogo za odobritev odhoda v tujino. Predlog za odobritev odhoda lahko poda zavarovana oseba sama ali osebni zdravnik, priložiti pa je treba dokazila, ki utemeljujejo odhod. Če gre denimo za zdravstveno storitev v tujini, je treba predložiti dokazilo izvajalca o predvideni obravnavi. Na ZZZS priporočajo vložitev vloge vsaj 14 dni pred načrtovanim odhodom, imenovani zdravnik pa mora odločiti v osmih koledarskih dneh. Če odločba do odhoda še ni izdana, zavarovanec tvega, da bo poznejša odločitev negativna.

Po pojasnilih ZZZS za samozaposlene glede ravnanja med bolniško odsotnostjo, nego, spremstvom ali poškodbo pri delu veljajo enaka pravila kot za druge zavarovance. Razlika je v načinu uveljavljanja nadomestila. Pri bolezni, poškodbi zunaj dela ali poškodbi, ki jo zunaj dela povzroči tretja oseba, samozaposleni prvih 30 delovnih dni odsotnosti krije sam, od 31. delovnega dne dalje pa nadomestilo bremeni obvezno zdravstveno zavarovanje. Pri negi, spremstvu, izolaciji, darovanju krvi in sobivanju ob otroku pa gre nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od prvega delovnega dne. Za samozaposlene glede višine nadomestila veljajo enaka pravila kot za zavarovance v delovnem razmerju.

Za samostojne podjetnike posameznike z zavarovalno podlago 005 in za osebe, ki samostojno opravljajo poklicno dejavnost z zavarovalno podlago 019, je od 1. aprila 2026 obvezno elektronsko vlaganje vlog za neposredno izplačilo nadomestila prek portala SPOT. Vloga se lahko vloži ob koncu meseca, v katerem je bila odsotnost v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ZZZS pa nadomestilo izplača v 15 dneh po prejemu popolne vloge in vseh potrebnih podatkov.

Samozaposleni med bolniško odsotnostjo, tako kot delavci v delovnem razmerju, ne smejo opravljati pridobitnega dela. Po pojasnilih ZZZS pri presoji ni odločilno le, ali je oseba za delo prejela plačilo, temveč predvsem narava opravljenega dela in njegov namen. Zato med sporna ravnanja ne sodijo le večja poslovna opravila ali fizično delo, temveč tudi odgovarjanje na službeno e-pošto, izdaja računa, podpis pogodbe, kratek spletni sestanek ali vodenje podjetja na daljavo.

Če zavarovanec ne upošteva pisnih navodil o ravnanju, se mu ob prvi ugotovljeni kršitvi v obdobju petih let nadomestilo še ne odvzame, se pa kršitev evidentira in ZZZS izda odločbo. Če v petih letih sledi nova kršitev, zavarovanec izgubi pravico do neto nadomestila plače od dneva ugotovljene kršitve do izteka bolniške odsotnosti, vendar največ za 30 dni. Za opravljanje pridobitnega dela pa je odvzem nadomestila mogoč že ob prvi ugotovitvi.

Delodajalec lahko tudi sam preverja spoštovanje pravil in delavca sankcionira po delovnopravni zakonodaji, če pa gre za nadomestilo v breme ZZZS, lahko na ZZZS poda predlog za laični nadzor. Po podatkih ZZZS so v prvih treh mesecih leta 2026 opravili 2.055 laičnih kontrol in ugotovili 93 kršitev, v letu 2025 pa 5.690 kontrol in 306 kršitev. Največ ugotovljenih kršitev se je nanašalo na neupravičeno odsotnost od doma in opravljanje pridobitnega dela.

Bolniška odsotnost je tema, ki zadeva zdravstveni, gospodarski in socialni sistem. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da bolniška odsotnost od leta 2015 narašča, rast pa se je nadaljevala tudi v letu 2024. V primerjavi z letom prej je bilo več primerov bolniške odsotnosti, izgubljenih več koledarskih dni, zaposleni pa so bili z dela odsotni pogosteje, čeprav je posamezna odsotnost v povprečju trajala nekoliko manj časa.

Ženske so z dela odsotne pogosteje kot moški, s starostjo pa se odsotnosti podaljšujejo. Posebej izstopajo dolgotrajne bolniške odsotnosti. Leta 2024 so zabeležili več kot 66.000 primerov odsotnosti, daljših od 42 dni, in 7.383 primerov, daljših od enega leta. Med najpogostejšimi razlogi so bolezni mišično-skeletnega sistema, poškodbe in zastrupitve, pri starejših od 55 let pa tudi rakava obolenja. Naraščajo tudi odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj, ki so bile leta 2024 med najpogostejšimi vzroki že na četrtem mestu.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da večletna rast bolniških odsotnosti vpliva na produktivnost, stroške podjetij in stabilnost delovnih procesov.

Po njihovi oceni nova pravila prinašajo več pravne jasnosti, lahko prispevajo k boljšemu obvladovanju absentizma ter podpirajo cilj čim hitrejše in varne vrnitve zaposlenih na delo. Kot pomembno novost so izpostavili pisno seznanitev delodajalca z navodili o ravnanju zavarovanca ter poudarili pomen jasne in pravočasne komunikacije med zdravniki, zavarovanci in delodajalci ter učinkovitih, enostavnih in digitaliziranih postopkov.

Hkrati na GZS poudarjajo, da samo restriktivni ukrepi ne bodo zadostovali in da bodo za dolgoročnejše zmanjševanje absentizma pomembni tudi preventiva, razbremenitev zdravstvenih delavcev administrativnih nalog ter okrepljeno sodelovanje med zdravstvom in delodajalci.