V Grčiji bi moral 1. marca v veljavo stopiti zakon, ki opredeljuje dolžino delovnega tedna. A ker se je vladajoča politika bala, kako bo nezadovoljstvo delavcev, ki bi ob tem izbruhnilo, vplivalo na potek evropskih volitev, so izvajanje zakonov preložili na začetek julija, poroča spletna stran Deutsche Welle.

"Zakon 5053/2023 dokončno odpravlja načelo petdnevnega delovnega tedna," pravi Aris Kazakos, upokojeni profesor delovnega prava iz Soluna. S tem zakonom bodo delodajalci dobili pooblastilo, da zaposlenim odredijo en dan dodatnega dela. Pri tem bodo morali plačati dodatek v višini 40 odstotkov dnevnice. Delavec nima pravice odkloniti daljšega dela, ki pomeni daljši skupni tedenski in mesečni delovni čas.

Tudi, če preverite, kdo v Evropi preživi največ ur na teden na delovnem mestu, boste ugotovili, da so to Grki. Po podatkih Eurostata morajo na delovnem mestu preživeti 41 ur na teden. Obenem je Grčija z minimalno plačo 830 evrov šele 15. članica Unije.

A tudi brez omenjenega, za delavce spornega, zakona so zaposleni v Grčiji dejansko izpostavljeni samovolji delodajalca, poroča omenjena spletna stran. Teoretično res drži, da morajo opraviti 40 delovnih ur na teden, vendar lahko nadrejeni delavcu odredi nadurno delo največ dve uri na dan v "omejenem" obdobju, in sicer brez plačila. Se pa mora zavezati, da bo delavcu omogočil te oddelane ure koristiti kot nadure ali da mu jih všteje v čas dopusta. Ali bo to delavcu res omogočil, pa bi morali nadzorovati posebni delovni inšpektorji. A teh v Grčiji kronično primanjkuje, vlada pa se niti ne trudi izboljšati razmer na tem področju.

Diktat delodajalca

Še huje: petdnevnega delovnega tedna v turizmu in gostinstvu ni od lani, pa še to je šele začetek. Kolektivne panožne pogodbe počasi izginjajo, namesto tega delodajalec sklene individualno pogodbo o zaposlitvi z delavcem – in v to pogodbo zapiše, kar mu je pač volja, opozarja omenjeni profesor.

"V individualnih pogajanjih je delodajalec popolno suveren, diktira tako rekoč vse pogoje, z izjemo minimalnih in zajamčenih delavskih pravic. In ko se zakoni na ta način liberalizirajo, potem se tisti minimalni zaščitni okviri razblinijo. In glede na to, da lahko delodajalec narekuje zanj ugodne pogoje, to samodejno vodi v nastanek nepravičnega delovnega razmerja. Kajti tisto, kar koristi samo eni stranki v delovnem razmerju, nikoli ne more biti pošteno," pravi Kazakos. 

Vlada v Atenah novi zakon pojasnjuje z vse večjimi težavami na trgu dela zaradi pomanjkanja delovne sile. Tako so delodajalcem dali možnost, da na vse možne načine izkoristijo delovno silo, ki jo že imajo. 

Vendar pa je po mnenju profesorjev delovnega prava to popolnoma napačno stališče: prvič, daljši delovni čas in večji pritiski neizogibno pomenijo več nesreč pri delu – in to se v Grčiji pod to vlado že dogaja, poroča DW. Leta 2022 so bili v vsej državi 104 smrtni primeri na delovnem mestu, lani se je število povzpelo na 179, dodajajo.

In kaj se dogaja? Zaradi slabih plač ter slabih pogojev za delo in slabih možnosti za razvoj kariere vedno več Grkov odhaja v tujino. Najboljši primer je turizem: tam se vsi pritožujejo, da jim primanjkuje ljudi, Grki pa se teh služb otepajo, saj že "spominjajo na suženjsko delo", navaja DW. Na primer na otokih Mikonos in Santorini je v času sezone običajno delo vsak dan in po cele dneve, delavci pa so nastanjeni v sobah, ki si jih delijo s številnimi drugimi. 

Tudi gostinci na Halkidikiju se pritožujejo, da morajo to poletje hotele odpreti pozneje, kot bi si želeli, ker nimajo ljudi.

Ampak tudi delodajalci bi morali razumeti, da gre za trg – če je ponudba manjša od povpraševanja, to pomeni le, da morajo ponuditi boljše plače in boljše delovne pogoje. A zdi se, da se grški delodajalci tega še ne zavedajo. 

Povzeto po Deutsche Welle.