Uživanje hrane samo čez dan bi lahko prispevalo k varovanju zdravja srca pri delavcih v izmenah, kaže nova študija znanstvenikov iz Velike Britanije in ZDA.

Znanstveniki z univerze Southampton v Združenem kraljestvu in univerze Mass General Brigham v Združenih državah pravijo, da so prejšnje raziskave pokazale, da lahko delo v nočnih izmenah povzroči "resna" zdravstvena tveganja za srčno-žilni sistem. Predstavljajo dokaze, da njihova študija, objavljena v reviji Nature Communications, nakazuje, da se delavci v izmenah lahko izognejo nekaterim zdravstvenim tveganjem, če hrano uživajo samo podnevi.

V obdobju dveh tednov je ekipa preučevala 20 zdravih in mladih udeležencev raziskave. V tem obdobju niso imeli dostopa do oken ali ur. Za namene študije so morali udeleženci ostati neprekinjeno budni 32 ur v slabo osvetljenem prostoru, pri tem pa ohraniti enak položaj telesa in vsako uro zaužiti enako manjšo količino hrane.

Po sodelovanju v simulirani nočni izmeni so morali izbrati, ali bodo jedli ponoči, kot to počne večina nočnih delavcev, ali samo podnevi.

Raziskovalci so nato preučili kompenzacijski učinek časovne razporeditve obrokov na dejavnike, ki lahko vplivajo na srčno-žilno tveganje pri udeležencih, vključno z markerji avtonomnega živčnega sistema, zaviralcem aktivatorja plazminogena-1 (ki lahko poveča tveganje za nastanek krvnih strdkov) in krvnim tlakom.

Ugotovili so, da ti dejavniki tveganja niso vplivali na tiste udeležence raziskave, ki so hrano uživali čez dan. "Naše prejšnje raziskave so pokazale, da cirkadiana neusklajenost - neusklajenost naših vedenjskih ciklov z našo notranjo telesno uro - povečuje kardiovaskularne dejavnike tveganja," je povedal profesor Frank Scheer, direktor programa medicinske kronobiologije v Brigham and Women's Hospital.

"Želeli smo ugotoviti, kaj bi lahko storili za zmanjšanje tega tveganja, naša nova raziskava pa kaže, da bi bil ta cilj lahko čas zaužitja hrane. Naša študija je nadzorovala vse možne dejavnike, ki bi lahko vplivali na končni rezultat, tako da lahko rečemo, da je učinek časovnega razporeda vnosa hrane tisti, ki spodbuja takšne spremembe, ko obstaja tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni," je povedala dr. Sarah Chellappa, izredna profesorica na Univerzi v Southamptonu in vodja raziskave.

Vir: zimo