Ko je izbruhnila pandemija covida-19, je z njo zacvetelo tudi delo od doma. Pred pandemijo je bilo tovrstno delo bolj izjema kot pravilo. Nekaj let so delavci po vsem svetu uživali v prednostih dela od doma: niso porabljali dragocenega zasebnega časa za vožnjo na in z dela, manj so zbolevali, delo so opravljali, ko jim je to najbolj ustrezalo in podobno. 

A nato se je zgodil trenutek, ko so vodstva zahtevala povratek v pisarne. Na trgu je bilo veliko pomanjkanje kvalificirane delovne sile, tako da so lahko zaposleni diktirali pogajanja o vrnitvi na delovna mesta. Bili so torej v prednosti pred šefi. A časi so se sedaj znova spremili. Letošnje leto je bilo namreč prelomno, saj imajo prvič po pandemiji in zaradi upada gospodarske rasti ter ohlajanja trga dela glavno besedo šefi, torej delodajalci, poroča stran Poslovni danas.

In čeprav se na prvi pogled zdi, da se je boj za oblast končal v korist delodajalcev, si je delavcem vseeno uspelo izboriti tisto, za kar so se borili, to je večjo fleksibilnost dela, avtonomijo in višje plače kot kadar koli prej. Prihodnost hibridnega delovnega okolja pa bodo po mnenju poznavalcev večinoma določali delodajalci.

Kaj se je dogajalo z delom od doma?

Še pred slabimi štirimi leti je bilo delo od doma v svetu zelo redek pojav oziroma je predstavljalo privilegij, ki so ga imeli le redki in pod posebnimi pogoji. In potem je izbruhnila pandemija covida-19, ki je izpraznila pisarne po vsem svetu. Kar naenkrat se je pojavila potreba po delu od doma, s čimer se je večina srečala prvič v poklicni karieri, večina pa je uživala v ponujeni fleksibilnosti delovnega časa in avtonomiji.

Potem ko je bil razglašen konec pandemije in so delodajalci začeli pozivati delavce, naj se počasi vrnejo v pisarne, je velika večina zaposlenih to zavračala. Poleg tega je pomanjkanje kvalificirane delovne sile na trgu dela v času pandemije delavcem omogočilo pogojevanje delovnih pogojev ali iskanje nove zaposlitve. V tistem obdobju so bili poskusi delodajalcev, da bi delavce prisilili k vrnitvi v pisarno, pogosto predmet odkritega upora.

Jeseni 2022 pa so se razmere začele obračati, saj sta gospodarska recesija in naraščajoče obrestne mere sprožila valove odpuščanj, predvsem v tehnološkem sektorju. Ko se je svet po pandemiji počasi začel vračati v novo normalno stanje, so največje korporacije izkoristile gospodarsko krizo in začele siliti zaposlene nazaj v pisarne. Okoliščine so se znova obrnile v prid delodajalcem, večina jih je prenehala zaposlovati ali odpirati nova delovna mesta, kar je negativno vplivalo na ponudbo na trgu dela.

V začetku letošnjega leta so ogromne korporacije, kot sta Disney in KPMG, po valu odpuščanj ukinile fleksibilizacijo delavcev in začele vztrajati pri prihodu na delo in spremljanju prisotnosti.

"Delodajalci so sprva poskušali spodbuditi vrnitev v pisarno tako, da so zaposlenim ponudili določene ugodnosti, kot so brezplačna hrana in tečaji joge, vendar se zaposlenim to ni zdelo privlačno, zato so se šefi odločili zamenjati korenček za palico," je povedala Grace Jordan, izredna profesorica vedenjskih znanosti na London School of Management.

Kako so se odzvali zaposleni?

Na pragu leta 2024 je jasno, da imajo delodajalci večjo moč kot kadar koli pred pandemijo covida-19, vendar to nikakor ne pomeni, da imajo absolutno moč, navaja omenjena stran.

Številna delovna mesta na primer dopuščajo in zahtevajo fleksibilnost, zato se mnoga podjetja, društva in korporacije odločijo delavcem omogočiti delo od doma dva dni v tednu.

So pa izjeme, torej obstaja niša, kjer imajo in bodo imeli zaposleni glavno besedo v odnosu do delodajalcev. Seveda so to trenutno najbolj iskana dela, na primer tista, povezana z razvojem umetne inteligence.

Na primer, ko je nadzorni svet odpustil Sama Altmana, direktorja OpenAI, so zaposleni zagrozili z množičnimi odpuščanji in v manj kot tednu dni je bil Altman znova zaposlen.

Vendar pa bo za večino delavcev manj priložnosti za zamenjavo službe, zaradi česar bodo v slabšem položaju pri pogajanjih o plačah in delovni avtonomiji in tako bo verjetno, dokler gospodarstva ne bodo začela okrevati po recesiji, inflaciji in naraščajočih obrestnih merah.

Povzeto po Poslovni danas