Uspešna kariera brez izgorelosti? Strokovnjaki svetujejo, kako uspeti

Mnogi verjamejo, da uspešna kariera zahteva nenehno dosegljivost, dolge delovnike in odrekanje prostemu času. Toda raziskave kažejo ravno nasprotno. Strokovnjaki vse pogosteje opozarjajo, da dolgoročno najbolj uspešni niso nujno tisti, ki delajo največ, temveč tisti, ki znajo ohranjati ravnovesje med delom in zasebnim življenjem.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) lahko pretirane delovne obremenitve, dolgi delovniki in nenehen stres povečajo tveganje za duševne težave, izgorelost ter zmanjšano produktivnost.

Kako torej graditi kariero, ne da bi pri tem žrtvovali zdravje, družino in prosti čas?

Ena največjih težav sodobnega časa je zabrisana meja med službo in prostim časom. Pametni telefoni in delo na daljavo omogočajo, da smo dosegljivi praktično ves čas.

Strokovnjaki Harvard Business Review poudarjajo pomen jasnih meja, kot so določena ura zaključka dela, omejeno preverjanje elektronske pošte po delovnem času in načrtovan prosti čas.

Če ste nenehno v službenem načinu razmišljanja, se možgani težje regenerirajo, kar povečuje tveganje za kronični stres.

Mnogi še vedno verjamejo, da je daljši delovnik sinonim za večjo produktivnost. Toda številne raziskave kažejo, da po določeni točki dodatne ure ne prinašajo večjih rezultatov.

Po podatkih Harvard Online lahko dolgi delovniki povečajo tveganje za anksioznost in depresijo, obenem pa negativno vplivajo na osebne odnose in splošno zadovoljstvo z življenjem.

Pomembneje od količine časa je, kako učinkovito ga porabite.

Vprašajte se, kaj vam je zares pomembno. Je to napredovanje? Več časa z družino? Hobiji? Finančna varnost?

Pri Harvard Business Review poudarjajo, da je ravnovesje lažje doseči, ko posameznik jasno opredeli svoje prioritete in temu prilagodi vsakodnevne odločitve.

Brez jasnih prioritet lahko hitro postanete ujetniki pričakovanj drugih.

Zaposleni, ki prevzemajo vse naloge, pogosto veljajo za predane in odgovorne. Toda dolgoročno lahko prav tak pristop vodi v preobremenjenost.

Po ugotovitvah McKinseyja sta med pomembnimi dejavniki izgorelosti tudi občutek stalne dosegljivosti in nerazumno velika delovna obremenitev.

Včasih je zavrnitev dodatne naloge najbolj odgovorna odločitev.

Veliko ljudi skrbno načrtuje delovne obveznosti, prosti čas pa prepušča naključju.

Strokovnjaki priporočajo, da v koledar vnaprej vnesete športne aktivnosti, družinske dogodke, sprehode ali čas za počitek. Tako je manj verjetno, da bo delo postopoma prevzelo ves vaš čas.

Po podatkih WHO je zdravo delovno okolje povezano z boljšim duševnim zdravjem, večjo produktivnostjo in večjim zadovoljstvom zaposlenih. Nasprotno pa lahko dolgotrajen stres povzroča številne zdravstvene težave.

Redno gibanje, dovolj spanja in čas za regeneracijo niso luksuz, ampak naložba v kariero.

Veliko zaposlenih dopusta ne izkoristi v celoti ali pa med dopustom še vedno spremlja službena sporočila.

Strokovnjaki opozarjajo, da je odklop od dela ključnega pomena za zmanjševanje stresa ter ohranjanje ustvarjalnosti in motivacije.

Če imate občutek, da obremenitev postaja nevzdržna, težave ne ignorirajte.

Po raziskavi American Psychological Association (APA) zaposleni cenijo delovna okolja, ki spoštujejo meje med delovnim in zasebnim časom ter podpirajo dobro počutje zaposlenih.

Odprt pogovor je pogosto prvi korak do rešitve.

Ravnovesje med kariero in zasebnim življenjem ni statično stanje. V določenih obdobjih bo več pozornosti zahtevalo delo, drugič družina ali osebni projekti.

Pomembno je, da neravnovesje ni trajno.

Kariera je pomemben del življenja, vendar ni edino merilo uspeha.

OECD med ključne dejavnike kakovosti življenja uvršča tudi zdravje, odnose, osebno zadovoljstvo in ravnovesje med delom ter prostim časom.

Dolgoročno največ pridobijo tisti, ki uspeh gradijo na več področjih hkrati.

Viri: WHO, Harvard Business Review, American Psychological Association, OECD, McKinsey