Prek digitalnih platform je leta 2022 za vsaj eno uro delalo tri odstotke delovno aktivnega prebivalstva EU. Po takšni obliki dela so najpogosteje posegali posamezniki s terciarno izobrazbo, so pokazali podatki iz 17 držav, med njimi tudi Slovenije. Več kot polovica platformnih delavcev ni bila zavarovana za primer brezposelnosti.

Pred dvema letoma je 4,3 odstotka analiziranega prebivalstva EU s terciarno izobrazbo delalo prek spletnih platform. Najmanjši delež je bil med tistimi, ki so imeli nižjo sekundarno izobrazbo (1,8 odstotka), je pokazala pilotna raziskava evropskega statističnega urada Eurostat.

Moški so se pogosteje odločali za delo prek spletnih platform, leta 2022 je bil tako delež med moškimi 3,2-odstoten, med ženskami pa 2,8-odstoten.

Podatki evropskih statistikov so obenem pokazali, da več kot polovica delavcev digitalnih platform ni bila zavarovana za primer brezposelnosti (62,4 odstotka), bolezni (56,3 odstotka) ali nesreče pri delu (54,2 odstotka).

Približno četrtina delavcev je bila zavarovana na podlagi druge zaposlitve, ki ni bila povezana s platformami (25,1 odstotka za nesreče, 25 odstotkov za bolezni in 23,3 odstotka za brezposelnost), preostalim delavcem pa je socialno zavarovanje nudila platforma, ali pa so ga zagotavljali iz drugega, z delom nepovezanega vira.

Poleg Slovenije je raziskava zajemala še osebe, stare med 15 in 64 let, iz Belgije, Cipra, Danske, Finske, Francije, Grčije, Madžarske, Irske, Italije, Latvije, Malte, Nizozemske, Poljske, Portugalske, Romunije ter Norveške, ki sicer ni članica EU.