Regres za letni dopust je ena od pomembnih delavskih pravic. Delodajalec ga mora v višini najmanj minimalne plače izplačati do 1. julija. Ta za letošnje leto znaša 1253,90 evra bruto, ker je regres od leta 2019 do višine povprečne bruto plače oproščen vseh prispevkov in dajatev, mora torej delavec dobiti najmanj ta znesek v celoti. Regres je lahko tudi višji, če je v kolektivni pogodbi ali o pogodbi o zaposlitvi določeno drugače. Lahko pa je tudi nižji – če delavec ni zaposlen celo koledarsko leto pri delodajalcu, mu ta izplača sorazmerni delež letnega regresa. 

Če je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa, sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi (razen če dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o materinskem, očetovskem in starševskem dopustu – v teh primerih ima pravico do celotnega regresa).

Regres se izjemoma lahko izplača tudi po 1. juliju, a najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta in le v primeru nelikvidnosti delodajalca, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek, za katerega je zagrožena globa v znesku od 3000 do 20.000 evrov. Z globo od 1500 do 8000 evrov se lahko kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek. Z globo od 450 do 2000 evrov pa se v prekrškovnem postopku kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.

To pa še ne pomeni, da bo delavec tako dobil regres. Inšpektor za delo lahko delodajalca kaznuje oz. sankcionira le za že storjene prekrške in mu z ureditveno odločbo naloži spoštovanje predpisov v bodoče, ne more pa doseči poplačila terjatev iz naslova dodatkov za delo in regresa delavcu. Delavec, ki želi doseči izplačilo regresa, ima tako za to na voljo le tožbo zoper delodajalca. V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih lahko denarne terjatve uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

Katera podjetja so med najbolj radodarnimi plačniki?

In če se nekateri delodajalci izmikajo izplačilom regresa, se drugi zavedajo, kako pomembno je zaposlene dobro nagraditi – ne le z zakonsko predpisano višino regresa, temveč z višjimi zneski. S tem v času, ko se na trgu dela bije oster boj za delavce, ta institut uporabljajo tudi kot orodje za nagrajevanje, stimuliranje in privabljanje delavcev.

Regrese nad 2000 evrov so letos denimo izplačali NKBM (2462 evrov), Telekom Slovenije (2427 evrov), NLB (2348 evrov), Salus (2348 evrov), Luka Koper (2333 evrov), Goodyear Slovenija (2318 evrov), Krka (2318 evrov), Kad (2300 evrov), Slovenski državni gozdovi (2280 evrov), Impol (2280 evrov), Zavarovalnica Sava (2200 evrov), Belektron (2200 evrov), LTH Castings (2200 evrov), Dars (2170 evrov) in 2TDK (2150 evrov). Tudi v podjetju Lumar bodo izplačali bogat regres, in sicer 2.332,70 evra, kar je za 8 odstotkov višji znesek kot v lanskem letu.

Lidl, Spar, Slovenski državni holding, Pošta Slovenije, Cinkarna Celje, Steklarna Hrastnik, Hidria in večina družb skupine Sij so zaposlenim namenili regres v višini 2000 evrov.

Od drugih podjetij v (delni) državni lasti je v medijih zaznati še Petrol z regresom v višini 1850 evrov, zneska pa denimo še nimajo določenega v Slovenskih železnicah in Zavarovalnici Triglav.

Javni uslužbenci so letos prejeli regres v višini minimalne plače.