Ste kdaj čutili, da je edini način za pobeg iz toksičnega delovnega okolja, da enostavno odidete – in to takoj? To je natanko tisto, kar opisuje novi, a že zelo razširjeni trend, imenovan "maščevalna odpoved". Leta 2026 bo, kot kažejo napovedi, to postalo še pogostejše.

Gre za pomembno odločitev - zapustitev službe brez opozorila, ker je oseba preprosto naveličana slabega okolja. Ta drzna dejanja se navezujejo na podobne pretekle prakse, kot je "tiha odpoved", kjer delavec opravlja zgolj nujne naloge, ter "glasna odpoved", ko zaposleni svoj odhod celo javno oznani in komentira - ponavadi na družbenih omrežjih.

Raziskave kažejo, da je skoraj polovica ameriških delavcev že posegla po takšnem, maščevalnem odhodu, poroča spletna stran Index. In to niso samo mladi, ampak tudi dolgoletni, izkušeni sodelavci, ki so v podjetju delali dolga leta, preden so se odločili reči zbogom.

Zakaj se zaposleni odločijo za takojšen odhod? Razkritje glavnih dejavnikov

"Maščevalna odpoved": gre za pojav, ko zaposleni nenadoma zapustijo delovno mesto iz maščevanja – pogosto v najbolj kritičnem trenutku za podjetje. Ta trend, ki ga povezujejo predvsem z generacijo Z, postaja resen izziv za delodajalce.
"Maščevalna odpoved": gre za pojav, ko zaposleni nenadoma zapustijo delovno mesto iz maščevanja – pogosto v najbolj kritičnem trenutku za podjetje. Ta trend, ki ga povezujejo predvsem z generacijo Z, postaja resen izziv za delodajalce.FOTO: Adobe Stock

Torej, kaj je tisto, kar dejansko sproži "maščevalna odpoved"? V glavnem gre za dolgoletno akumulacijo nezadovoljstva v izjemno toksičnem delovnem okolju. Ni govora o plači – presenetljivo, a le 4 % anketiranih navaja plačo kot problem, kar pomeni, da gre res za veliko globlje rane.

To so frustracije, povezane s slabim vodstvom, neskončnimi delovnimi urami in obremenitvami, ki vodijo do izgorelosti. Ne slišite svojega glasu? Se počutite podcenjene? Ste izgubili zaupanje v vodstvo? Točno ti razlogi pripeljejo do točke preloma, ko posameznik enostavno ne vidi druge poti kot takojšen, nepričakovan odhod.

"Ko delavci odidejo brez pravočasne napovedi, je to pogosto zato, ker so izgubili zaupanje v vodstvo ali čutijo, da se njihov glas ne sliši," pojasnjuje Vicki Salemi, strokovnjakinja za kariere. Zato se zaposleni odločajo postaviti jasne meje, tudi če to pomeni radikalen prelom brez opozorila, saj verjamejo, da je to edina pot k lastni zaščiti.

Kako "maščevalna odpoved" obremeni sodelavce in uniči timski duh?

Kdo pa v resnici plača ceno za "maščevalno odpoved"? Predvsem preostali sodelavci. Ne glede na to, kako upravičen je posameznikov odhod iz delovnega okolja, ima to žal neposredne in neprijetne posledice za ostale člane tima.

Skoraj 60 % ameriških zaposlenih je poročalo, da so morali po nenadnem odhodu kolega prevzeti dodatne naloge in so bili preobremenjeni. Delovne naloge se kopičijo, projekti zamujajo, ekipa je preobremenjena, morala pada ... Razmere pa se še dodatno poslabšujejo.

Pa vendar, zanimivo je, da bi kar 90 % zaposlenih podprlo kolega, ki se odloči za takšen, na videz "sebičen" korak. To kaže, kako močno ljudje razumejo frustracijo, ki jo povzroča nezadovoljstvo, in kako visoko cenijo pravico do duševnega miru, tudi če to pomeni kratkoročno obremenitev za ostale.

Pripeljite sodelavce nazaj k sreči: rešitve za podjetja

Preden podate takojšnjo odpoved, je treba dobro razmisliti.
Preden podate takojšnjo odpoved, je treba dobro razmisliti. FOTO: Adobe Stock

Kako se lahko podjetja obvarujejo pred tem naraščajočim valom nenadnih odhodov in si zagotovijo zveste ter zadovoljne zaposlene? Ključ je v ustvarjanju delovnega okolja, ki ljudi dejansko privlači in jih zadrži. To pomeni stabilen in odziven menedžment, ki se z zaposlenimi pogovarja, posluša njihove težave in jih rešuje. Podjetja bi morala razviti jasne poti za karierno napredovanje in pokazati, da cenijo dolgoletno zvestobo ter edinstvene spretnosti vsakega posameznika.

In seveda, plača mora biti konkurenčna in pravična, da bi si ljudje sploh želeli ostati. Gre za naložbo v ljudi. "Na današnjem konkurenčnem trgu dela bi lahko proaktivno reševanje teh težav pomenilo razliko med nenadno izgubo talentov – ali izgradnjo lojalne, dolgoročne delovne sile," poudarja poročilo, navaja Index.

Impulzivna odpoved ni posledica običajnih razlogov, temveč želje po kaznovanju delodajalca. Primeri vključujejo:

- odhod med največjo sezonsko obremenitvijo,

- javno razkrivanje napak podjetja na družbenih omrežjih,

- namerno povzročanje operativnih težav ob odhodu.

Takšna dejanja lahko povzročijo resne motnje v poslovanju in škodijo ugledu podjetja. A tudi ugledu delavca, ki kaj takega stori.

Vas delovno okolje spravlja ob pamet in razmišljate o tem, da bi vse pustili in kar čez noč odšli?

Čeprav je to v določenih primerih razumljivo, razmislite dvakrat. Treba se je vprašati, kje tiči težava? Vprašajte se, kaj za vas pomeni uspeh in kakšno prihodnost si želite – vam trenutna služba resnično preprečuje doseganje tega?

Prav tako premislite, kaj bi vas zadržalo v podjetju: morda več odgovornosti, možnost dela od doma, boljša plača ali končno priznanje za vaš trud? Pogumno odprite te teme z nadrejenimi. Morda je kompromis možen, morda pa je odprt pogovor priložnost, da si izboljšate trenutno situacijo in najdete rešitev, preden se odločite za skrajni korak, ki bi lahko imel dolgoročne posledice.

Morda tiči težava tudi v vas samih? Velikokrat se namreč zgodi, da delavec na drugem delovnem mestu doživi enako usodo kot tam, od koder je protestno odšel. In na tretjem, četrtem ...

Kako se podjetja lahko zaščitijo?

Strokovnjaki iz Harvard Alumni for Mental Health svetujejo:

- vzpostavite odprto komunikacijo in redne pogovore z zaposlenimi,

- omogočite anonimno prijavo težav,

- spremljajte znake izčrpanosti in nezadovoljstva ter ukrepajte pravočasno.

Tak pristop zmanjšuje tveganje impulzivnih odločitev in krepi zaupanje.

Vir: Index, Harvard Alumni for Mental Health