Karierno svetovanje na Zavodu za zaposlovanje (ZRSZ) je sicer večinoma namenjeno brezposelnim, a svetujejo tudi že zaposlenim, ki so se znašli na življenjski prelomnici. "Pogovorimo se o interesih, znanjih, kompetencah, spretnostih, vrednotah in o možnostih na trgu dela ter o razlogih, zakaj želijo spremeniti svoj poklic in pričeti novo karierno pot," je pojasnila koordinatorka na področju vseživljenjskega učenja, Julija Pirnat. 

Po njenih izkušnjah so vzroki različni, velikokrat pa navajajo slabe odnose pri zadnjem delodajalcu, želje po višji plači, novih izzivih in boljših delovnih pogojih. Pogosto se zgodi, da želijo menjati poklic, a ne vedo, kaj bi pravzaprav radi počeli, nimajo popolnoma jasnih ciljev, ne vedo, koliko truda in časa so pripravljeni vložiti in ali si lahko finančno privoščijo menjavo poklica: "Tako da so nanizano zagotovo teme, ki jih obravnavamo v kariernem svetovanju."

Karierni svetovalci jih spodbujajo k raziskovanju in preučevanju zanimanj, trga dela in različnih poklicev. V pomoč ponudijo interesni vprašalnik, s pomočjo katerega na podlagi odgovorov predlagajo najbolj primerne poklice. 

Seveda prekvalifikacija zahteva tudi pridobitev novih znanj in izkušenj, kar zahteva čas, energijo in običajno prav tako nekaj denarja. Na ZRSZ v sklopu ukrepov aktivne politike zaposlovanja sicer omogočajo določena izobraževanja in tečaje, največkrat za bolj iskane poklice, kot so socialni oskrbovalec na domu, varilec in računovodja. Vanje se lahko načeloma vključijo brezposelni, medtem ko že v kariernih središčih zaposlenim lahko svetujejo pri oblikovanju načrta, kako izpopolnjevanje vključiti v vsakdan, in jim predlagajo, naj presodijo, ali je mogoče kariero razvijati pri trenutnem delodajalcu ali v njih resnično tli želja po popolnoma drugačni karierni poti. 

Ob morebitnem zaznanem strahu oziroma skrbi, ali bodo zmogli in ali niso morda že prestari, jih opogumijo in jih ob pridobivanju teoretičnega znanja spodbujajo k hkratnemu nabiranju izkušenj. 

Vsak je edinstven in so enkratne tudi njegove želje, "zato je karierno svetovanje vedno individualizirano in prilagojeno potrebam posameznika. Nekdo potrebuje zgolj informacije, spet drug precej več spodbude". A na splošno naj na izbiro in odločitev o novem poklicu po nasvetu Julije Pirnat vplivajo "predhodne izkušnje z izobraževanjem, motivacija za učenje in pridobivanje novih znanj in izkušenj, finančna sredstva, čas, ki ga zahteva prekvalifikacija, življenjska situacija, podpora družine, zdravje, razmere na trgu dela". Vsekakor pa odsvetuje, "da bi kdor koli podal odpoved v trenutnem afektu, saj sta za uspešno spremembo karierne poti potrebna tehten premislek in načrtovanje". 

Ena od možnosti je pridobiti nacionalno poklicno kvalifikacijo 

Odrasli, ki stremi po spremembi poklica, se lahko odloči pridobiti Nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK), ki poleg možnosti za razvoj oziroma spremembo kariere omogoča dokazovanje usposobljenosti na javno veljaven način in posledično lahko veča zaposljivost. "V postopku preverjanja in potrjevanja NPK se upoštevajo vsa znanja in spretnosti, torej vse, kar se pridobiva v različnih nešolskih oziroma neformalnih oblikah izobraževanja z učenjem, delovnimi izkušnjami ter sodelovanjem v različnih prostočasnih in drugih dejavnostih," sta sporočili vodja Središča za razvoj poklicnih kvalifikacij Barbara Kunčič Krapež in Katja Kavnik iz Centra za poklicno izobraževanje (CPI). 

Včasih so tovrstni programi tudi na ZRSZ, kjer lahko ob razpisih med drugim potrdite NPK-je, kot so na primer dietni kuhar, izdelovalec kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalni način, čebelar, izdelovalec in oblikovalec spletnih strani, turistični animator, krupje, maser, refleksoterapevt, socialni oskrbovalec na domu, nepremičninski posrednik, gozdarski sekač, operater pri prevozu nevarnega blaga, operater na CNC stroju, varnostnik, vodja projekta ... 

Največ je zanimanja za pridobitev NPK, kjer zakonodaja predpisuje pogoj za opravljanje določene dejavnosti oziroma kot poklica za denimo zasebnega varnostnika ali prevoznika nevarnih snovi, in kjer lahko NPK znotraj podjetja omogoča napredovanje, stalno zaposlitev ali višjo plačo. Povečano povpraševanje je tudi, kjer NPK pomaga pri pridobivanju državnih subvencij ali registraciji dopolnilnih oziroma obrtnih dejavnosti. 

Sistem NPK ne nadomešča formalne izobrazbe, pač pa je – skupaj z doseženo formalno izobrazbo – za posameznika lahko konkurenčna prednost pri zaposlovanju in pri poklicnem napredovanju. Certifikat se pridobi pri Izvajalcih preverjanj in potrjevanj NPK, stroški so odvisni od posamičnega postopka in načina ocenjevanja ter so predpisani v Metodologiji za oblikovanje cene za pridobitev NPK. Nekateri izvajalci ponujajo tudi različne plačljive priprave na postopek preverjanja in potrjevanja NPK, kot so denimo krajša usposabljanja za pridobitev manjkajočih znanj glede na zahteve NPK, po pojasnilih sogovornic niso obvezna za kandidata, niso del uradnih postopkov pridobivanja NPK in niso pogoj za pridobivanje certifikata o NPK. 

Sicer pa Barbara Kunčič Krapež in Katja Kavnik pri svojem delu opažata, da se posamezniki velikokrat tudi samostojno na trgu dela ali ob delu v službi sproti priučijo veliko novih poklicev. NPK jim zatem omogoča relativno enostavno pridobiti formalno listino oziroma uradno potrdilo o usposobljenosti. 

Izobraževanje in dodatno usposabljanje je ključno ob velikih spremembah na trgu dela

Strokovna sodelavka Andragoškega centra Slovenije (ACS), mag. Andreja Dobrovoljc, vidi dodatno izobraževanje in usposabljanje v želji po spremembi poklica kot ključno "za odrasle, ki se v zadnjih letih soočajo z velikanskimi spremembami na trgu dela, z nastajanjem novih in s hkratnim zamiranjem nekaterih do sedaj uveljavljenih poklicev". Po njeni zaznavi se velikokrat odločijo za nadaljevanje izobraževanja v drugi smeri, pri čemer se jim lahko delno prizna predhodno pridobljeno znanje, medtem ko morajo še opraviti določene obveznosti. Dolžina trajanja izobraževanja je odvisna od izbranega programa; Če gre za sorodno področje, je praviloma več priznanih obveznosti in traja manj časa ter obratno. So pa izvajalci izobraževanj odraslih po njenih izkušnjah zelo razumevajoči in se trudijo prilagoditi. 

Posamezniki se lahko v želji spremeniti poklic prav tako vpišejo v različne tečaje in programe usposabljanja, s katerimi pridobijo različne temeljne in poklicne kompetence, se spoznajo z novostmi na določenih poklicnih področjih ter izpopolnjujejo svoje znanje in spretnosti. "So zelo primerni, saj omogočajo dodatno usposobljenost v krajšem časovnem obdobju. S pomočjo tovrstnih programov se lahko hitreje prilagodijo novim zahtevam na delovnih mestih in so zato zelo zaželeni tudi pri delodajalcih," je poudarila mag. Andreja Dobrovoljc in nanizala nekatere: pridobivanje digitalnih kompetenc, komunikacijskih spretnosti, tujih jezikov ...

Ali imajo odrasli dovolj informacij, kje in kako pridobivati nova znanja in poklice?

Izpostavila je opažanje, da odrasli sicer precej pogosto nimajo dovolj informacij o možnostih izobraževanj in niti ne vedo, katera so najprimernejša zanje. Po njenih pojasnilih je svetovalna podpora brezplačno v okviru javne službe svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih, ki je organizirana v 35 javnih organizacijah za izobraževanje odraslih po celotni Sloveniji. 

Usposobljeni in strokovni svetovalci v tako imenovanih ljudskih univerzah nudijo svetovanje o različnih možnostih izobraževanja in učenja, o vrednotenju predhodno pridobljenega znanja, o načrtovanju in razvoju kariere in tudi o samostojnem učenju, kjer je mogoče samorazporejati čas in obseg izobraževanja. Pomagajo odkrivati poklicne in osebne interese ter analizirajo dosedanje izobraževalne poti. 

"Odrasli se pogosto ne zavedajo, koliko znanja so že pridobili v formalnem izobraževanju, na delovnem mestu, tečajih, usposabljanjih ali vsakodnevnem življenju. S pomočjo postopkov ugotavljanja in dokumentiranja se ovrednoti in uveljavlja znanje bodisi pri nadaljevanju izobraževanja in pridobivanju različnih certifikatov bodisi zaposlovanju ali pa v vsakdanjem življenju," je opisala. 

Del svetovanj v okviru javne službe je hkrati opolnomočenje in motiviranje za izobraževanje, po vključitvi v izobraževanje pa je pomemben dejavnik poznejša svetovalna podpora, v okviru katere nudijo pomoč pri razvijanju učinkovitih strategij učenja, načrtovanju in organiziranju učenja, premagovanju učnih težav in spoznavanju različnih tehnik za učinkovitejše učenje. "Odrasli namreč v izobraževanju pogosto naletijo na različne ovire in svetovalci jim s pomočjo različnih svetovalnih pripomočkov in orodij pomagajo ublažiti in odpraviti prepreke," je obrazložila strokovna sodelavka ACS in še posebej izpostavila, da je svetovalna podpora dobrodošla pomoč tudi po zaključenem izobraževanju, ko odrasli razmišljajo o nadaljnji karieri. 

Zanimanje za prekvalifikacije je z leti vse večje 

Za prekvalifikacije in v izobraževanja odraslih se vključujejo različne starostne skupine. Statistično spremljanje vključenosti v vseživljenjsko učenje kaže, da se več izobražujejo mlajši in bolj izobraženi, čeprav se tudi starejši odločajo za dodatna izobraževanja in prekvalifikacije, slednji predvsem ob spodbudi dodatnih finančnih subvencij. Podatki spremljanja odraslih, ki koristijo možnost svetovalne podpore, pa kažejo, da se zanimajo predvsem za vključevanje v različne neformalne programe izobraževanja za delo in poklic ter za osebno rast in vsakdanje življenje, pa tudi v formalno izobraževanje. Vendar so interesi zelo povezani z možnostjo financiranja izobraževanja, zato so ukrepi pristojnih ministrstev zelo dobrodošli, je izpostavila mag. Andreja Dobrovoljc. 

Sicer pa je v zadnjih letih vse več interesa za prekvalifikacije, dodatno izobraževanje in usposabljanje, "predvsem zaradi spreminjanja trga dela, ki je pod vplivom nastajanja novih poklicev in zamiranja obstoječih, pa pod vplivom nenehnega tehnološkega napredka, ki od odraslih zahteva nenehno prilagajanje, izpopolnjevanje in učenje". 

Tudi statistično spremljanje vključevanja odraslih v izobraževanje kaže, da se zaposleni v velikem deležu za izobraževanje odločajo tudi zaradi spodbude delodajalca, saj v zadnjih letih primanjkuje ustrezno kvalificiranih zaposlenih. "Potrebe na trgu dela bodo tudi v prihodnje narekovale stalno prilagajanje, izpopolnjevanje in izobraževanje odraslih, ne glede na starost ali doseženo izobrazbo. Tudi podjetja bodo morala vlagati v znanje in spretnosti svojih zaposlenih, če bodo hotela držati korak s hitrim razvojem in digitalizacijo. Za odrasle lahko navedeno pomeni veliko spremembo in morda tudi strah, ki pa ga lahko z ustrezno svetovalno pomočjo pred odločitvijo ublažijo in se vendarle odločijo za njemu ustrezno izobraževanje. Po besedah svetovalcev, ki letno svetujejo 25.000 odraslim, se marsikateri po zaključku izobraževanja spet odloči za vključitev v druge vsebine izobraževanja," je orisala. 

Vsekakor so izredno široke koristi pridobivanja novih znanj, veščin in sposobnosti

Po ugotovitvah mag. Andreje Dobrovoljc so pozitivni učinki na ravni posameznika, podjetja in družbe. Posameznik ima koristi na ekonomskem in socialnem področju ter na področju blaginje, saj ima možnosti napredovanja, razvoja kariere, izboljšanja konkurenčnosti in zaposljivosti. Bolj je zadovoljen in samozavesten, več zna, je bolj spreten in izkušen, lahko opravlja bolj raznoliko delo in nasploh bolje deluje v skupnosti. 

Podjetja pridobijo bolj motivirano delovno silo, hitreje napredujejo na področju inovacij in novosti, dosežejo višjo dodano vrednost na zaposlenega in produktivnost, se razvijajo in nizajo večje dobičke, so bolj konkurenčna, se lažje prilagajajo razmeram na trgu ... Navsezadnje pa je izobraževanje in usposabljanje zaposlenih pomembno tudi za razvoj družbe, učinki so ekonomski, v civilni in socialni vključenosti pa tudi na področju enakosti. 

Prednosti so torej za vse

In, če je nekoč bolj veljalo "eno življenje – ena kariera", dandanes ni več tako. "V Evropski uniji je vedno aktualnejša tema o mikrodokazilih, kar pomeni, da bomo v prihodnje že s krajšimi oblikami izobraževanj lahko dokazovali, da smo pridobili nova znanja. Pomagalo nam bo pri hitrejši spremembi kariere na trgu dela, ki se spreminja hitreje, kot lahko sledijo klasične oblike izobraževanj," je izpostavila koordinatorka na področju vseživljenjskega učenja na ZRSZ Julija Pirnat. 

Da ... Čedalje bolj je jasno, da pridobljeni poklici iz mladosti več ne zadoščajo, da današnje razmere na trgu dela terjajo hitro prilagajanje, izobraževanje, izpopolnjevanje, učenje novih spretnosti in prilagajanje sodobnih delovnim procesom. In odrasli, ki želijo zaradi potreb na trgu dela ali zaradi osebnih razlogov spremeniti svojo dosedanjo kariero in/ali zaposlitev, imajo kar precej možnosti. Če je močna želja, je vse mogoče, le odločiti in opogumiti se je treba.