Menjava službe po 45: se vam splača ali tvegate preveč?

Odločitev za menjavo službe je vedno zahtevna. Po 45. letu pa postane še bolj občutljiva: tveganje je večje, konkurenca drugačna, pričakovanja delodajalcev pa pogosto neizrečena.

Mnogi zaposleni v tem obdobju čutijo, da so obstali. Plača stagnira, napredovanj ni, občutek pa je, da kljub večji količini dela ostajajo neopaženi. Prav to, kar opisujejo analize Harvard Business Review, pogosto sproži razmislek o menjavi: ne gre za lenobo ali nezadovoljstvo, temveč za občutek stagnacije in izgubljene vrednosti.

Toda ali je menjava res prava poteza? 

Zakaj sploh razmišljamo o menjavi po 45?

Razlogi so zelo konkretni.

Najpogosteje gre za kombinacijo treh dejavnikov:

- občutek, da vas v podjetju ne cenijo dovolj,

- finančna stagnacija,

- počasnejši karierni razvoj kot pri mlajših kolegih.

Kot opozarja Deloitte, zaposleni v srednjih letih pogosto ugotovijo, da so njihove možnosti za napredovanje znotraj podjetja omejene, kar jih sili v razmislek o odhodu.

A ravno tukaj pride do ključne napake.

Kdaj je menjava dobra odločitev?

Službe ne menjajte impulzivno, brez realne ocene trga.
Službe ne menjajte impulzivno, brez realne ocene trga. FOTO: Shutterstock

Menjava službe po 45. letu ima lahko zelo pozitiven učinek – a le, če je premišljena.

Smiselna je, če:

– imate jasno opredeljen razlog (ne bežite, ampak greste proti nečemu boljšemu),

– ponujena pozicija pomeni realen napredek (več odgovornosti, višja plača ali večja stabilnost),

– imate veščine, ki so na trgu trenutno iskane.

Britanski BBC poudarja, da so starejši zaposleni v prednosti predvsem takrat, ko znajo svojo izkušnjo prevesti v konkretno vrednost – ne le v leta delovne dobe. Torej se ne sklicujejo, kako dolgo so že pri delodajalcu, temveč koliko znajo in kakšna je njihova vrednost.

Če tega ne naredite, tvegate napačno odločitev.

Kdaj je menjava lahko največja napaka?

Veliko ljudi po 45. letu naredi enako napako: službo zamenjajo impulzivno, brez realne ocene trga.

Največja tveganja so:

– da v novem okolju izgubite status, ki ste ga gradili leta,

– da vas delodajalec vidi kot "preveč izkušenega" ali predragega,

– da podcenjujete konkurenco mlajših kandidatov.

Forbes opozarja, da delodajalci pogosto iščejo fleksibilnost in prilagodljivost – in tukaj starejši kandidati hitro izgubijo točke, če ne znajo pokazati sodobnega pristopa.

Z drugimi besedami: sama izkušnja ni več dovolj.

Še posebej bodite pozorni na tipične napake, ki jih zaposleni naredijo po 50. letu – te lahko hitro ogrozijo vašo pozicijo na trgu dela:

Realnost trga: ste po 45. letu v prednosti ali slabšem položaju?

Odgovor ni enostaven.

- Na eni strani so izkušnje, stabilnost in zanesljivost.

- Na drugi strani pa stroški, pričakovanja in (včasih) predsodki.

McKinsey poudarja, da podjetja cenijo starejše zaposlene predvsem zaradi odločanja in izkušenj, a jih pogosto ne vključujejo v strategijo rasti – kar pomeni manj priložnosti za napredovanje.

Zato je menjava lahko dobra poteza, če vam omogoča prehod v okolje, kjer vaše znanje dejansko potrebujejo.

Kako se odločiti (brez tveganja)?

Tudi starejši delavci se velikokrat odločijo za spremembo.
Tudi starejši delavci se velikokrat odločijo za spremembo. FOTO: Adobe Stock

Če razmišljate o menjavi, si morate odgovoriti na tri ključna vprašanja:

– ali bežite ali napredujete?

– ali imate jasno prednost pred drugimi kandidati?

– ali veste, kako boste v novi službi ustvarjali vrednost?

Če teh odgovorov nimate, je bolje najprej optimizirati trenutno pozicijo: povečati vidnost, zahtevati več odgovornosti ali izboljšati svojo pogajalsko moč.

Če razmišljate o boljšem plačilu, preverite tudi, kako pravilno zahtevati povišico po 45. letu – večina to naredi napačno:

Ključno

Menjava službe po 45. letu ni ne dobra ne slaba odločitev sama po sebi. Je pa tveganje – ki se lahko izplača ali pa ne. Največ uspejo tisti, ki ne iščejo izhoda, temveč naslednji strateški korak.

Če tega ne storite, lahko zelo hitro izgubite več, kot pridobite.

Viri: Harvard Business Review, Deloitte Insights, BBC Worklife, Forbes, McKinsey & Company, Cekin.si