V sindikatu Mladi plus so v današnjem javnem pozivu Mescu spomnili, da se pri izračunu minimalne plače od leta 2021 uporablja nova formula, na podlagi katere mora neto minimalna plača za najmanj 20 in največ 40 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Te stroške se izračunava na pet let, nazadnje so bili izračunani leta 2022.
Sindikat zahteva, da se začne te stroške izračunavati vsako leto na novo. "Če pri usklajevanju minimalne plače uporabljamo nekaj let stare podatke o minimalnih življenjskih stroških, se znajdemo v situaciji, kjer minimalna plača ne pokrije niti dejanskih stroškov življenja, kaj šele zagotavlja 20 do 40 odstotkov več od tega," so podčrtali.
Kot so tudi poudarili, zakon omogoča, da pri usklajevanju minimalne plače poleg inflacije upošteva tudi druge kazalnike: gospodarsko rast, stanje zaposlenosti ter rast povprečne plače.
Že v letu 2024 se je minimalna plača dvignila le za zakonsko obvezujoč minimum, za 4,2 odstotka, kolikor je decembra lani znašala medletna inflacija, medtem ko je povprečna rast cen lani dosegla 7,7 odstotka, so zapisali. Kupna moč je po njihovih navedbah posledično upadla za 3,4 odstotka. Povprečna plača je ob tem leta 2023 narasla za 9,7 odstotka in dobički podjetij za 10 odstotkov, so pristavili.
"Če bo uskladitev minimalne plače tudi letos zgolj minimalna, bo njena kupna moč znova padla, to pa v praksi pomeni, da bo še dodatno padel življenjski standard delavcev in delavk, ki prejemajo minimalno plačo. Prav tako se v tem letu radi pohvalite, da imamo rekordno nizko stopnjo brezposelnosti, kar predstavlja le še dodatno spodbudo za delitev ustvarjenega bogastva s tistimi, ki to bogastvo dejansko tudi ustvarijo: delavci in delavkami," so nagovorili ministra.
V sindikatu so izpostavili še, da v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živi 86.565 zaposlenih. "Minimalna plača enostavno ne zadostuje za najemnino, položnice in hrano, kaj šele za kakršenkoli drug življenjski podvig: že en sam nepredviden strošek lahko družino pahne v hudo stisko," so navedli.
Za višje zvišanje minimalne plače od zakonskega minimuma se je pred dnevi zavzel tudi poslanec Levice Miha Kordiš, v zvezi s tem se je v ponedeljek v DZ na Mesca obrnil tudi s poslanskim vprašanjem.
Minister je opozoril, da se je rast cen življenjskih potrebščin v Sloveniji v zadnjih petih letih povečala za 16 odstotkov, minimalna plača pa za 41 odstotkov. Rast povprečne plače je bila medtem po njegovih besedah 34-odstotna.
Ponovil je, da bi morala biti minimalna plača osnovna plača ne le v javnem, temveč tudi v zasebnem sektorju. S tem namenom je bila ustanovljena posebna skupina socialnih partnerjev, je spomnil. Napovedal je tudi, da bodo na ministrstvu glede na preteklo inflacijo pripravili raziskavo glede minimalnih stroškov. "Minimalno plačo in vse ukrepe v zvezi s tem bomo v začetku januarja ponovno predebatirali s socialnimi partnerji," je še napovedal.
