Minimalna plača se vse bolj približuje povprečni plači

Minimalna plača bo v letu 2026 določena pri 1482 evrih bruto, kar je 15,97 odstotka več, kot je ta znašala lani, je sporočil minister za delo Luka Mesec. "Ocenjujem, da bodo posledice dviga predvsem pozitivne, ker je dvig realen, čeprav je ambiciozen," je poudaril.

Kot je pojasnil Mesec, bo strošek delodajalca ob 16-odstotnem dvigu minimalne plače sicer manjši, znašal bo 11,2 odstotka. Prispevki se namreč ne odvajajo neposredno od minimalne plače, ampak od 60 odstotkov povprečne plače. "To je dobra novica za gospodarsko stran," je poudaril minister.

Pojasnil je, da se bo z dvigom minimalne plače povečal tudi letni regres, ki mora biti izplačan najmanj v znesku minimalne plače, torej v višini 1482 evrov. Višji bo tudi zimski regres oz. božičnica, ki mora biti izplačana vsaj v znesku polovice minimalne plače, kar je 741 evrov.

Mesec ocenjuje, da bodo posledice dviga minimalne plače, po katerem bo zaposleni prejel 1000 evrov neto izplačila, predvsem pozitivne. "Vsi tisti, ki delajo 40 ur na teden, bodo zaslužili več, kot znaša prag tveganja revščine. Po vseh razpravah ocenjujem, da je ta dvig dovolj zmeren, da ne bo povzročil negativnih gospodarskih učinkov," je prepričan.

V Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) so ob 16-odstotnem dvigu minimalne plače v letošnjem letu izrazili zaskrbljenost nad posledicami take odločitve. Brez davčnih razbremenitev je po njihovem tak dvig preveliko breme za malo gospodarstvo, slabi konkurenčnost slovenskih obrtnikov in podjetnikov ter povečuje tveganje za sprožitev inflacijske spirale.

Kot so danes sporočili iz OZS, višji standard zaposlenih sicer podpirajo, a mora biti vsak dvig plač povezan z rastjo produktivnosti in razbremenitvijo stroškov dela s strani države. Dvig minimalne plače za 16 odstotkov je po navedbah zbornice za mnoga mala podjetja in obrtnike ekonomsko nevzdržen.

V OZS ocenjujejo, da dvig stroškov dela brez razbremenitev pomeni neposreden pritisk na rast cen. Dražje ne bodo le storitve obrtnikov in podjetnikov, temveč tudi javne storitve, saj se višji stroški neizogibno prelijejo v celotno gospodarstvo. To povečuje inflacijske pritiske, ki jih na koncu občutijo vsi državljani.

Kot so dodali, se minimalna plača tudi vse bolj približuje povprečni, kar povzroča nezadovoljstvo pri strokovnem kadru. "Podjetniki težko sledijo temu tempu s sorazmernim dvigom vseh ostalih plač, kar vodi v nezadovoljstvo v kolektivih," so poudarili.

Slovenska podjetja poleg tega na tujih trgih težko tekmujejo s podjetji iz držav, kjer je davčna obremenitev dela nižja, so še dodali v zbornici. Ob tem opozarjajo, da nekatere panoge teh dodatnih stroškov sploh ne bodo mogle več prenesti v višje cene, kar lahko vodi v zmanjševanje obsega poslovanja, odpuščanja ali celo zapiranje podjetij.

Država ima po ocenah OZS prostor za ukrepanje. "Razbremenitev vseh plač bi po ocenah znašala približno 800 milijonov evrov, medtem ko je država samo za dvig plač v javnem sektorju namenila več kot dve milijardi evrov. Razbremenitev plač je mogoča bodisi z varčevalnimi ukrepi bodisi s tem, da država začne najprej varčevati pri sebi," so navedli.

V OZS so še poudarili, da je namesto populističnih ukrepov potrebno stabilno in predvidljivo okolje. OZS zahteva takojšnjo prevetritev davčne zakonodaje, ki bo omogočila, da od višje bruto plače delavcu ostane več, podjetju pa ostane dovolj sredstev za nujne investicije in razvoj.

Vlado pozivajo, da namesto enostranskih odločitev prisluhne glasu gospodarstva in pripravi ukrepe, ki bodo dejansko razbremenili stroške dela in omogočili dolgoročno vzdržno rast plač za vse zaposlene.

Novice za vas: