Namen te zakonodaje bo spodbujanje vzpostavitve ustrezno visoke zakonsko določene minimalne plače, s tem pa dostojnih delovnih in življenjskih pogojev zaposlenih v uniji, sta sporočili pogajalski strani.

Direktiva bo po navedbah sveta in parlamenta vzpostavila postopke za ustrezno visoke zakonsko določene minimalne plače, spodbujala kolektivna pogajanja o teh plačah in zagotavljala ustrezno pravno zaščito za upravičence do njih.

Države članice EU z zakonsko določeno minimalno plačo bodo morale upoštevati vzpostavljeni postopkovni okvir in poskrbeti za uskladitev zneska glede na jasno določene kriterije.

Skladno z načelnim dogovorom Sveta EU in Evropskega parlamenta bo usklajevanje minimalne plače potrebno vsaj enkrat na dve leti, v državah, ki imajo uvedeno avtomatično letno usklajevanje, pa vsaj enkrat na štiri leta. Pri tem bodo morali sodelovati tudi socialni partnerji.

Ker so za zagotavljanje pozitivnih učinkov ustrezne minimalne plače bistvenega pomena kolektivna pogajanja, predlagana direktiva predvideva tudi povečanje pokritosti s kolektivnimi pogajanji.

V tej luči predvideva, da bodo morale države, v katerih pokritost s kolektivnimi pogajanji ne dosega vsaj 80 odstotkov delavcev, pripraviti akcijski načrt. Ta naj bi vzpostavil jasno časovnico in konkretne ukrepe za progresivno povečanje stopnje pokritosti s kolektivnimi pogajanji.

Kako zaščititi minimalno plačo?

Svet EU in Evropski parlament sta se strinjala tudi glede številnih ukrepov za zagotavljane zaščite minimalne plače. Ti vključujejo nadzor delovnih inšpektorjev, lahko dostopne informacije o zaščiti minimalnih plač in vzpostavitev pooblastil regulatorjev za ukrepanje zoper kršitelje zakonodaje.

Kaj to pomeni za Slovenijo?

Direktiva naj za Slovenijo ne bi pomenila večjih pretresov. Pri nas se minimalna plača usklajuje letno. Pri določitvi njene višine se upošteva najmanj rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi gibanje plač in zaposlenosti ter gospodarsko rast. Za njen izračun se od lani uporablja nova formula, po kateri je omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.

Znesek minimalne plače določi minister za delo po posvetu s socialnimi partnerji in ga objavi najpozneje do 31. januarja tekočega leta.