Ali se težko lotite opravil?

Ali ste se že kdaj ujeli v začaran krog odlašanja, kjer se vam zdi, da ne morete narediti niti prvega koraka, čeprav veste, da morate? Ne glede na to, ali gre za dolgočasno poročilo, pospravljanje kopalnice ali celo začetek nove diete, občutek 'blokade' je boleče znan. Še huje je, če se vam to dogaja na delovnem mestu, kjer morate pokazati rezultate in dosegati cilje.

Najnovejše ugotovitve znanstvenikov nakazujejo, da v vaših možganih obstaja specifičen nevralni krog, ki aktivno zavira vaše hotenje po akciji. Gre za pravo 'motivacijsko zavoro', ki zatre željo po začetku opravil. Spoznanje, da so identificirali ta skriti vzrok za našo nemotiviranost, prinaša neizmerno upanje, saj odpira vrata do razumevanja, zakaj se ne moremo 'spraviti v pogon', poroča stran Zimo.

Ekipa profesorja Ken-ichija Amemorija se je lotila raziskave na dveh makaki opicah, ki so jih trenirali za reševanje odločitvenih ugank. Eno opico so nagradili z vodo, drugo pa s kombinacijo nagrade in neprijetnega pihanja zraka v obraz. Za uspešno izvedbo naloge je bilo potrebno pogled fiksirati na zaslon, kar je znanstvenikom omogočilo natančno merjenje začetka opravila.

Kar so ugotovili, je bilo fascinantno: makaki so oklevali, kadar je obstajala možnost kazni, vendar je zatiranje signalov iz ventralnega striatuma (dela možganov v bazalnih ganglijih) proti ventralnemu palidumu (prav tako delu bazalnih ganglijev) povečalo njihovo pripravljenost za začetek naloge, ne da bi se pri tem spremenilo njihovo vrednotenje nagrade v primerjavi s kaznijo. Elektrofiziološki podatki nakazujejo, da ventralni striatum zaznava odbojna stanja in zavira aktivnost ventralnega paliduma, zaradi česar so živali manj nagnjene k delovanju.

Naenkrat so opice hitreje začele naloge, kar je pokazalo, da se je njihova 'notranja zavora' sprostila! "Sprememba po tej modulaciji je bila dramatična," je Ken-ichi Amemori navdušeno pojasnil za Nature.

Poglobljeni pregled podatkov razkriva, da ventralni striatum deluje kot detektor vseh slabih novic – recimo tiste neprijetne naloge, ki nas čaka. Ko ta predel možganov zazna potencialno neprijetnost, nemudoma pošlje zaviralni signal k ventralnemu palidumu. To dejanje pa je, kot da bi pritisnili na 'stop' gumb v možganih – aktivnost ventralnega paliduma se zmanjša, kar ima za posledico, da se počutimo manj nagnjeni k akciji. Pomislite, da je to kot varovalni mehanizem, ki se aktivira, ko se vam zdi, da bi bilo bolje, da ne bi niti poskušali, da ne bi tvegali. Namesto da bi preprosto pognali motor, vas možgani dejansko ustavijo, preden sploh poskušate speljati. In prav ta mehanizem pojasnjuje, zakaj je včasih tako težko samo začeti.

Ta 'možganska zavora' se izkaže za izjemno trdovratno, še posebej pri ljudeh, ki trpijo za psihiatričnimi motnjami, kot so shizofrenija in huda depresija. Pomembno je vedeti, da to ni zgolj navadna lenoba, temveč kompleksen mehanizem, ki se razlikuje od izogibanja nalogam, ki so posledica anksioznosti. Predstavljajte si, kakšno olajšanje bi bilo, če bi lahko to zavoro sprostili! Kot je dejala Pearl Chiu, priznana psihiatrinja, ki ni sodelovala pri študiji, za Nature: "Možnost vračanja motivacije je še posebej vznemirljiva!" To odkritje ne ponuja samo razumevanja problema, ampak tudi žarek upanja za raziskavo popolnoma novih in bolj učinkovitih načinov zdravljenja, ki bi ljudem s takšnimi izzivi dejansko omogočili, da se 'spravijo v pogon' in ponovno najdejo življenjsko voljo. Skratka, gre za potencialni preboj.

Amemori pa nas ob koncu raziskave opremi tudi s pomembnim opozorilom: "Preveč dela je zelo nevarno. Ta krog nas ščiti pred izgorevanjem!" Pomeni, da čeprav si želimo premagati odlašanje in lenobo, moramo biti pazljivi.

'Motivacijska zavora', ki nas včasih jezi, je hkrati naš najboljši zaveznik pred izgorelostjo in pretiranim naporom. Zamislite si: če bi jo popolnoma izključili, bi morda delali preveč, kar bi dolgoročno vodilo v izčrpanost in zdravstvene težave. Ključno je najti ravnotežje. Naučiti se moramo, kako sprostiti to zavoro, ko je to nujno, a tudi razumeti njeno zaščitno vlogo, ki nam omogoča, da se pravočasno ustavimo in si naberemo moči. Vaši možgani imajo za vas načrt, zato mu zaupajte in poskrbite zase!

Vir: Zimo