Na MEN-TAL prekinili molk: duševno zdravje ne sme več biti tabu

Na prvi slovenski konferenci MEN-TAL so odprli razpravo o duševnem zdravju, izgorelosti in osamljenosti v delovnem okolju. Pobudo zanjo je dal direktor podjetja Mikro + Polo Marko Podgornik Verdev, izvedbo pa so omogočili v sodelovanju s Kreativno bazo in številnimi podporniki.

V času, ko poslovno okolje pogosto postavlja uspešnost in rezultate pred človeka, je MEN-TAL omogočil javno priznanje, da tudi vodilni, podjetniki in menedžerji doživljajo stisko, utrujenost in notranjo praznino. Dogodek so zaznamovali osebne izpovedi, okrogle mize in strokovne razprave, ki so odprle prostor za odprt pogovor, podporo in rešitve.

Igralec in humorist Boris Kobal je brez olepševanja delil svojo izkušnjo po aferi s plagiatom, ki so ji sledili javni linč, medijska obsodba in globoka osamljenost. Ostal je sam v tišini. "Pričakoval sem, da se bo kdo oglasil. Ne nekdo, ki bi me tolažil ali mi izkazoval sočutje, temveč nekdo, ki bi mi iskreno rekel: 'Kaj si naredil? Nočem več slišati zate!' Tudi to bi sprejel. A namesto tega – popolna tišina. Tisti znani, skoraj značilni slovenski molk. Ker se, kadar postane težko, tako radi obrnemo stran." Da ... redko govorimo, kako močno boli molk družbe, ko človek najbolj potrebuje besedo ali vsaj pogled v oči.

Eden najbolj prepoznavnih slovenskih kreativcev in avtor uspešnic Aljoša Bagola je spregovoril o nevarnostih deloholizma in kulture nenehnega doseganja, ki lahko vodita v samouničenje. Bil sem najbolj nagrajevan kreativni direktor in popolnoma prazen, je dejal. Opozoril je na tiho spiralo izgorelosti, v katero pogosto zdrsnejo tisti, ki navzven delujejo najbolj uspešno.

Antropolog dr. Dan Podjed je opozoril na izgubljanje osnovnih človeških vezi v digitalnem času. Če smo nekoč o težkih stvareh govorili s prijatelji, družino ali duhovniki, danes svoje stiske prepogosto zaupamo klepetalnikom, čeprav bolj kot kadar koli prej potrebujemo človeka, je opozoril. "Pogled, dotik, prisotnost. Potrebujemo nekoga, ki nas sliši – in tudi mi moramo biti pripravljeni slišati druge," je prepričan.

Organizacijska psihologinja dr. Eva Boštjančič je izpostavila, da Slovenci premoremo več kot 3.000 besed za izražanje čustev, a jih redko uporabimo in jih pogosto ne znamo izraziti. Ko nekoga vprašamo, kako je, najpogosteje slišimo "v redu", čeprav fraza ne pove ničesar. Tako doma kot tudi v podjetjih moramo vzpostaviti čustveni jezik, saj lahko le tako prepoznamo potrebe zaposlenih, je poudarila.

Psihologinja in koordinatorka programov pomoči zaposlenim Julija Peklar je opozorila, da kar 70 odstotkov težav, s katerimi se srečujejo zaposleni, izhaja iz zasebnega življenja, predvsem iz družinskih in partnerskih odnosov. Težave se izražajo kot tesnoba in strahovi, medtem ko depresijo pogosto spregledamo ali jo zakrijejo drugi simptomi in stiske. Pomembno pa je, da posamezniku pomagamo še pravočasno, še preden izgori, je poudarila.

MEN-TAL kot začetek gibanja

Na konferenci niso le razkrivali težave, temveč so ponudili tudi konkretne napotke in načine, kako v podjetjih graditi podporno in varno okolje. Na dveh okroglih mizah so govorili, zakaj moški redkeje spregovorijo o stiskah, kako prepoznati prve znake izgorelosti in kakšna je vloga HR-strokovnjakov pri ustvarjanju psihološko varnega delovnega okolja. In kakšno je ključno sporočilo? Empatija je temelj sodobnega menedžmenta.

Vsa na konferenci zbrana sredstva so bila namenjena organizacijama ŠENT in UP-ornik, ki pomagata posameznikom v duševnih stiskah. Pobudnik dogodka Marko Podgornik Verdev je ob zaključku poudaril, da MEN-TAL ni bil enkraten dogodek. "Odločili smo se, da konferenca MEN-TAL postane gibanje," je poudaril. Naslednja konferenca bo 20. maja 2026, naslovili pa bodo še težje teme – smrt, žalovanje in vračanje na delo po izgubi bližnjega. "Razbijamo tabuje in gremo naprej na teme, ki so v današnjem svetu res zamolčane," je sklenil.

Konferenca MEN-TAL je v slovenskem poslovnem prostoru odprla nov, nujno potreben prostor, kjer se od govorcev ni pričakovalo moči, temveč ranljivost in iskrenost. Namesto tišine je spregovorila beseda. Namesto stigme je bilo razumevanje. Namesto obsojanja je bila podpora. Z jasnimi sporočili in osebnimi zgodbami so udeleženci odprli novo poglavje v razpravi o duševnem zdravju v delovnem okolju kot tudi doma.

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji!