Koliko hrane lahko kupite s skoraj osmimi evri?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 130. členu določa pravico delavca do povračila stroškov prehrane med delom, vendar ne določa neposredno višine povračila za malico, temveč to prepušča kolektivnim pogodbam, internim aktom delodajalcev in pogodbam o zaposlitvi.

V praksi se podjetja večinoma opirajo na Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ki določa, da se v davčno osnovo ne všteva povračilo prehrane do višine 7,96 evra. Če zaposleni dela več kot 10 ur dnevno, se lahko za vsako dodatno dopolnjeno uro izplača še 0,99 evra.

Višina nadomestila je tako v večini primerov rezultat davčne spodbude, saj si delodajalci prizadevajo izplačevati zneske, ki so zanje davčno najbolj ugodni. Podjetja prav tako praviloma prilagajajo višino šele po spremembi uredbe, in tako je bilo pri nekaterih tudi septembra 2022, ko se je znesek povišal s 6,12 na 7,96 evra.

V podjetjih, kot so GEN-I, DARS, Energetika Ljubljana, A1 Slovenija, NLB, Petrol in Telekom Slovenije, znaša povračilo za prehrano enotno 7,96 evra na dan, razlike pa so v dodatni ponudbi za zaposlene. V GEN-I zaposlenim brezplačno ponujajo tudi kavo, čaj, sadje in napitke, v Telekomu Slovenije na izpostavah z več zaposlenimi omogočajo tople obroke.

Pri A1 Slovenija priznavajo, da znesek pogosto ne pokrije dejanskih stroškov, sploh toplega obroka, "zato bi bila dobrodošla prilagoditev višine maksimalno neobdavčenega nadomestila s strani države". V Energetika Ljubljana pa ocenjujejo, da zadostuje vsaj v njihovem gostinskem obratu zaprtega tipa na Toplarniški.

Izstopajoča praksa prihaja iz Krke, kjer zaposlenim nudijo brezplačne tople obroke, pripravljene iz lokalnih surovin. Vsak dan so na voljo trije topli meniji, vključno z dietno prehrano ter ostalo ponudbo jedi, prigrizkov, brezglutenskih in brezlaktoznih izdelkov ter svežo in pestro ponudbo solat in sadja.

Zaposleni v novomeški tovarni zdravil torej ne prejemajo nadomestila, ampak polnovreden obrok, kar je tudi zakonito dovoljena možnost, vendar zgolj pod pogojem, da delodajalec zagotovi ustrezno prehrano.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarjajo, da 7,96 evra danes ne zadošča več za to, kar naj bi malica predstavljala: topel, hranljiv in kakovosten obrok.

Cene hrane in brezalkoholnih pijač rastejo; od zadnje spremembe uredbe so se cene zvišale za skoraj 17 odstotkov, kar pomeni, da se je občutno znižala tudi realna vrednost malice, ki si jo delavec lahko privošči. Še več: nekatere kolektivne pogodbe celo ne dosegajo najvišjega neobdavčenega zneska; po pregledu višine povračila stroška za prehrano na ravni kolektivnih pogodb dejavnosti v ZSSS ugotavljajo, da zgolj 11 od 26 kolektivnih pogodb dejavnosti v zasebnem sektorju določa maksimalni neobdavčeni znesek. Nekatere pogodbe imajo določen znesek za povračilo malice pri 5,30 evra, so še opozorili.

V ZSSS so prepričani, da bi bilo pravično in nujno, da bi se neobdavčeni znesek avtomatsko usklajeval s podražitvami oziroma z inflacijo, kar bi delodajalcem omogočilo višja izplačila brez dodatne davčne obremenitve, zaposlenim pa kakovostnejšo prehrano.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so pojasnili, da višine povračil ne določa ZDR-1, temveč kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti in interni akti. Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, zaradi načela enakosti menijo, da naj se upošteva primerljiva pogodba na ravni dejavnosti, o čemer se je leta 2019 opredelilo tudi Vrhovno sodišče. Dodatno so izpostavili možnost ugodnejše ureditve povračila stroškov v zvezi z delom, a hkrati dodali, da je vprašanje davčne obravnave povračil stroškov predmet ureditve davčne uredbe, ki sodi v okvir pristojnosti ministrstva za finance.

Na finančnem ministrstvu so poudarili, da ne urejajo pravic iz delovnega razmerja, temveč zgolj njihovo davčno obravnavo, zato se "ne moremo opredeliti do vprašanj, ki se nanašajo na določitev pravic. Povedano drugače – četudi se zvišajo zneski povračil stroškov, ki so deležni posebne davčne obravnave, delavci ne bodo prejeli višjih povračil, če se predhodno ne spremeni višina same pravice v skladu z delovnopravno zakonodajo."

44. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2) določa, da se v davčno osnovo ne vštevajo povračila stroškov v zvezi z delom, kar je tudi prehrana med delom, pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada. Pri določanju višin pa vlada ni povsem prosta, saj mora kot podlago upoštevati raven pravic zaposlenih, kot jih določajo zakoni in kolektivne pogodbe na ravni države. Smisel take ureditve je zagotoviti vsaj delno enakost pri davčni obravnavi, da med posameznimi delodajalci ne bi prihajalo do večjih razlik pri izkoriščanju davčnih ugodnosti, saj davčna ureditev ne zagotavlja enakosti pri priznavanju delovnopravnih pravic, so pojasnili na finančnem ministrstvu.

Dodali pa so tudi, da neobdavčena višina povračil ne omejuje delodajalca pri določitvi višjega nadomestila; lahko bi izplačeval več in bi se razlika vštela v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja. Višina pravice do povračila torej ni določena z davčno uredbo, temveč z delovnopravnimi akti, davčna uredba pa določa zgolj prag neobdavčenosti. Neobdavčena višina tako ne določa same pravice do povračila, temveč zgolj davčno mejo, do katere je povračilo oproščeno obdavčitve.

Vlada ima torej zakonsko pooblastilo in hkrati tudi zakonsko omejitev pri določanju zneskov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Pred vsakršno spremembo zneskov mora najprej preučiti pravice v kolektivnih pogodbah in predlog uskladiti s socialnimi partnerji, so obrazložili.

V manjših krajih so cenejše malice, a je manj ponudbe gostinskih lokalov in menz. V večjih mestnih središčih je težje pokriti strošek, saj je povprečen topel obrok pogosto več kot devet evrov, s pijačo seveda znese tudi več. Še težje oziroma dražje je, če ima zaposleni posebne prehranske omejitve, saj za dietne obroke dostikrat ni ponudbe in dodatnih stroškov pogosto ni možno uveljavljati.

Znesek 7,96 evra ob današnjih cenah pogosto ne pokrije več računa za topel in hranljiv obrok. Sindikati pozivajo k uskladitvi z inflacijo, podjetja zaradi davčnih omejitev praviloma ne izplačujejo višjih zneskov, na ministrstvih se sklicujejo na zakonske podlage in omejitve.

Če ne bo vzpostavljen sistem rednega usklajevanja povračil z življenjskimi stroški ali uvedena bolj prožna obdavčitev višjih zneskov, stroški malice za zaposlene tudi v prihodnje ne bodo v celoti pokriti.

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji!