Regres 2025: v katerih podjetjih in sektorjih je najvišji?

Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delodajalec dolžan delavcu, ki je zaposlen celo leto, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Ta za letos znaša 1277,72 evra bruto. Ker je regres od leta 2019 do višine povprečne bruto plače oproščen vseh prispevkov in dajatev, mora torej delavec dobiti najmanj ta znesek v celoti. Regres je lahko tudi višji, če je v kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi določeno drugače.

Če je delavec upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celo koledarsko leto, ima pravico do sorazmernega dela regresa. Če je zaposlen s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa, sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Regres se izjemoma lahko izplača tudi po 1. juliju, a najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta in le v primeru nelikvidnosti delodajalca, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek, za katerega je zagrožena globa v znesku od 3000 do 20.000 evrov. Z globo od 1500 do 8000 evrov se lahko kaznuje manjši delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek. Z globo od 450 do 2000 evrov pa se v prekrškovnem postopku kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.

Delodajalcev, ki ne izplačujejo regresa, je v Sloveniji vedno manj, potrjujejo podatki, ki jih je STA posredovala Finančna uprava RS (Furs). Takih, ki so predlagali obračune za izplačilo plač, ne pa tudi obračunov za izplačilo regresa za letni dopust, je bilo denimo leta 2023 skupaj 8807, 2022 9057, leta 2021 10.383, leta 2018 pa 26.803.

Regres ureja 131. člen zakona o delovnih razmerjih, za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pa je pristojen Inšpektorat RS za delo. Iz njihovega poročila za lani je razvidno, da so kršitve, povezane s plačilom za delo, med katere sodi tudi izplačilo regresa, še vedno najpogosteje ugotovljene kršitve na področju nadzora delovnih razmerij.

Inšpektorji so lani v zvezi s plačili za delo in drugimi prejemki iz delovnega razmerja ugotovili 3288 kršitev, kar predstavlja skoraj 43 odstotkov vseh ugotovljenih kršitev na področju nadzora delovnih razmerij. Med vsemi kršitvami v zvezi s plačilom za delo so lani najbolj izstopale prav kršitve v zvezi z regresom za letni dopust. Na inšpektoratu so jih našteli 1628. Leta 2023 so jih zaznali 1432, letu 2022 pa 1891.

Kot ugotavljajo na inšpektoratu, se oblike kršitev, vezanih na regres, v zadnjih letih bistveno ne spreminjajo. Povezane so z neizplačilom oziroma zamudo pri izplačilu.

Nekateri delodajalci regres izplačujejo v več delih in se sklicujejo na likvidnostne težave, ki jih zakon ne definira, drugi ga izplačujejo v gotovini, kar povečuje tveganje za zlorabe, težave so z določitvijo roka za izplačilo sorazmernega dela regresa, so izkušnje povzeli inšpektorji. Beležijo tudi zlorabe, ko delodajalec izplača regres za letni dopust, a nato od zaposlenih zahteva vračilo v gotovini, in nakazila različnih zneskov regresa znotraj podjetja.

Delavci se lahko torej v primeru kršitev pravic iz delovnega razmerja s prijavo, v kateri morajo biti navedeni konkretni podatki o domnevnih kršitvah in natančni podatki o delodajalcu, obrnejo na inšpektorat.

A inšpektor za delo lahko delodajalca kaznuje oz. sankcionira le za že storjene prekrške in mu z ureditveno odločbo naloži spoštovanje predpisov v bodoče, ne more pa doseči poplačila terjatev, ki izhajajo iz dodatkov za delo in regresa delavcu. Delavec, ki želi doseči izplačilo regresa, ima tako za to na voljo le tožbo zoper delodajalca. V skladu z zakonom o delovnih razmerjih lahko denarne terjatve uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

Medtem pa so v nekaterih podjetjih pri izplačilu regresa precej radodarni in se odločajo tudi za zneske močno nad minimalno plačo. S tem v času, ko se na trgu dela bije oster boj za delavce, ta institut uporabljajo tudi kot orodje za nagrajevanje, stimuliranje in privabljanje delavcev.

Letos se je tako več podjetij znova odločilo za izplačilo maksimalnega zneska, še prostega prispevkov in dajatev, torej v višini povprečne bruto plače v državi.

Najvišje regrese so marca izplačali v NLB in OTP banki ter Savi Re, 2803,97 evra, kolikor je tedaj znašala zadnja objavljena povprečna bruto plača, ki se je nanašala na december, oz. zaokrožen znesek. Radodarni z regresi so bili tudi v energetiki. V Gen energiji so znesek določili pri 2749,12 evra bruto, v Elesu pa pri 2696 evrih. Prvi so regrese izplačali v začetku maja, ker so presegli povprečno bruto plačo, so bili neto zneski nižji, drugi pa marca.

V Telekomu Slovenije so nakazila izvedli že februarja, prav tako v najvišjem možnem neobdavčenem znesku, prilagojenem povprečni bruto plači v novembru (2518,74 evra).

Več podjetij, ki regrese izplačujejo v zadnjih dneh, je medtem znesek določilo v višini zadnje znane povprečne bruto plače v državi, izračunane za marec, torej 2496,61 evra. Med njimi so Krka, Luka Koper, Goodyear. Najvišji možen znesek ob izplačilu, predvidenem za konec meseca, predvidevajo tudi v Lumarju.

Nekatera podjetja so medtem regres izplačevala na podlagi podatka o povprečni bruto plači v februarju, ki je znašala 2430,99 evra. Tak znesek regresa so določili v Leku in Impolu. Medtem so delavci več podjetij prejeli regres v višini 2400 evrov, denimo v Petrolu, Cinkarni Celje, skupini Emil Frey, skupini Tab.

Prek 2000 evrov so regresi znašali še na Pošti Slovenije (2350 evrov), Darsu (2340 evrov), v Intereuropi (2250 evrov), Hidrii (2100 evrov), BSH Hišni aparati pa bodo ta mesec zaposlenim namenili 85 odstotkov povprečne bruto plače, ta trenutek bi to pomenilo 2122,12 evra.

Zaposleni v Sparu Slovenija in Lidlu so oz. bodo dobili 2000 evrov regresa. V podjetjih skupine Hisense Europe v Sloveniji je bil izplačan regres v višini 1900 evrov, v Hoferju v višini 1800 evrov, V Mercatorju 1450 evrov (od tega 172 evrov v obliki e-bonov), v Tušu 1400 evrov.

Javni uslužbenci so letos prejeli regres v višini 1341,61 evra, kar je pet odstotkov nad minimalno plačo. Lani je bil izplačan v višini minimalne plače.

Skupni znesek izplačanih regresov ob dejstvu, da so vsako leto višji in da raste tudi število zaposlenih, zadnja leta občutno narašča. Kot je razvidno iz letnega poročila Fursa, so lani 70.104 izplačevalci 880.793 zaposlenim izplačali za 1,38 milijarde evrov regresov, kar je dva odstotka več kot leto prej. Še leta 2021 je bilo izplačevalcev 65.952, 851.580 zaposlenim pa so izplačali za 1,05 milijarde evrov regresov.