Pred skoraj 20 leti se je Somaeh Metzger odločila pustiti službo v nemškem domu za ostarele in oditi na delo v sosednji Luksemburg. Luksemburščine se je naučila na tečaju, ki ga je organiziral njen delodajalec. Od doma v Trierju v Nemčiji, kjer živi z družino, do delovnega mesta je 13 kilometrov, kar ji vzame komaj dvajset minut. "Niti za sekundo nisem obžalovala svoje odločitve," pravi Metzger.
Neprimerljivo bolje kot v Nemčiji
Še zdaleč ni edina, ki se iz Nemčije odpravi na delo v sosednji Luksemburg. Po podatkih tamkajšnjega državnega inštituta za statistiko v tej majhni državi dela več kot 52.000 Nemcev – kar je 30 odstotkov več kot pred desetletjem. Večina jih še vedno živi v Nemčiji in se vozi na delo. Samo v zdravstvenem in socialnem sektorju je registriranih 6300 Nemcev, med njimi pa je vsaj 4000 negovalcev, kot je Somaeh Metzger.
To se pozna tudi na njenem delovnem mestu: več kot 80 odstotkov od 147 zaposlenih v domu za ostarele "Op Lamp" je Nemcev, ki skrbijo za 81 stanovalcev doma. "Ne iščemo posebej negovalcev iz Nemčije," pravi direktorica Mireille Wirtz-Lenertz. Toda v obmejni regiji se je razširila vest, da so delovne razmere v Luksemburgu veliko boljše kot v Nemčiji. Nadur skoraj ni, v oskrbi je več osebja, zaposleni so spoštovani, plača je skoraj dvakrat višja. "V Luksemburgu zaslužim več, ko delam 60 odstotkov polnega delovnega časa, kot bi v Nemčiji, če bi delala polni delovni čas," pravi Metzger.
Zaskrbljeni so tudi v Luksemburgu
Luksemburg s 670.000 prebivalci je nedavno zvišal plače zaposlenim v oskrbi starejših in bolnih. Negovalka v domu za starejše z desetimi leti delovne dobe zasluži okoli 65.000 evrov na leto (plus dodatki), medicinska sestra pa lahko zasluži okoli 100.000 evrov, poroča spletna stran DW.
Luksemburg je očitno pripravljen negovalce plačati še bolje, ker se tudi tamkajšnja populacija stara. Po oceni združenja negovalcev Copas bo v naslednjih petih letih treba zapolniti 4000 delovnih mest v negovalnem sektorju, od tega 900 medicinskih sester, zaposleni pa so še drugi: od fizioterapevtov do pomočnikov v kuhinji.
Toda v Luksemburgu vsako leto usposabljanje zaključi le nekaj več kot 100 negovalcev. Že zdaj okoli 50 odstotkov medicinskih sester prihaja iz sosednjih držav. Vodja luksemburškega doma za ostarele Wirtz-Lenertz se boji, da bo v prihodnjih letih težje najti negovalce iz Nemčije. "Tudi tam plače rastejo," pravi, a verjame v boljše delovne razmere, nižje davke in navsezadnje boljše pokojnine v Luksemburgu.
Katastrofa v Nemčiji
Omenjena spletna stran poroča, da se v nemških domovih za ostarele in bolnišnicah odvijajo zelo težke razmere.
Samo iz bolnišnice Barmherzige Brüder v Trierju vsako leto v Luksemburg odide 25 do 30 medicinskih sester, pravi Jörg Mogendorf, direktor negovalnega oddelka v bolnišnici. In trend odhodov spet narašča. Pravi, da skušajo obdržati kader s povišanjem plač in raznimi ugodnostmi, a ljudje še naprej odhajajo. Predsednik Zbornice zaposlenih v sektorju nege dežele Rheinland-Pfalz Markus Mai pravi, da se razmere nikakor niso izboljšale, da so se pravzaprav poslabšale. "Edino, kar je mogoče storiti, je, da na splošno povečamo število zaposlenih v tem sektorju v prizadetih regijah. Toda naša zbornica kot državna institucija ima malo vpliva ali možnosti za oblikovanje situacije," je dodal.
A za Somaeh Metzger ne pride v poštev, da bi še kdaj delala v domovini. "V Nemčiji sem bila odgovorna za devet ali deset starejših v eni izmeni, pogosto sem delala tudi 15 dni zapored. V Luksemburgu imam pet ljudi, za katere moram poskrbeti."
Ne verjame, da se bo doma kaj spremenilo. V Luksemburgu delodajalec pri organizaciji urnika spoštuje njene želje. Somaeh Metzger je izjemno zadovoljna, saj brez težav usklajuje službeno in zasebno življenje. "To je tudi preventiva pred slabo voljo in stresom," je poudarila.
A ni kriza le v sektorju nege. Podobne težave se odvijajo tudi v drugih panogah.
Vir: DW
