Nemška podjetja bodo s 1. februarjem poskusno uvedla štiridnevni delovni teden in merila produktivnost delavcev.

Eksperiment, v katerem bo sodelovalo 45 podjetij, bo trajal šest mesecev, zaposleni pa bodo kljub znižanemu številu ur ohranili dosedanje plače, poročata poslovni.hr in Index. Namen tega eksperimenta je preveriti, ali so trditve sindikatov, da so ljudje, ki delajo manj, ne le srečnejši in bolj zdravi, temveč tudi bolj učinkoviti na svojih delovnih mestih.

"Popolnoma sem prepričan, da se vlaganje v nove oblike dela izplača, saj povečuje dobro počutje in motivacijo ter s tem učinkovitost," je povedal Soren Fricke, soustanovitelj podjetja za načrtovanje dogodkov Solidsense, enega od 45 podjetij, ki bodo sodelovala v študiji. "Štiridnevni teden, če bo deloval, nas na dolgi rok ne bo stal nič," dodaja.

Projekt se osredotoča na širše spremembe, ki se dogajajo na nemškem trgu dela, kjer pomanjkanje kvalificiranih delavcev od podjetij zahteva, da na nek drugačen način zapolnijo svoje vrste. Pomanjkanje delavcev skupaj z visoko inflacijo je spodbudilo zaposlene v vseh panogah, da zahtevajo višje plače in ohranijo prožnost in neodvisnost, ki so jo pridobili med pandemijo.

Kriza dela spodbuja napetosti med delodajalci in delavci. Nemški strojevodje tako na primer zahtevajo skrajšanje tedenskega delovnika z 38 na 35 ur brez znižanja plač.

Sindikat zaposlenih v gradbeništvu zahteva 20-odstotno povišanje plač za velik del svojih delavcev, ki jih je skupaj okoli 930.000. Nekateri ekonomisti opozarjajo, da bi ta poteza lahko spodbudila inflacijo.

Po lanski raziskavi panožnih lobijev polovica nemških podjetij vsaj delno ne more zapolniti prostih delovnih mest. Podjetje programske opreme SAP SE je leta 2022 prenehalo zahtevati univerzitetno diplomo od prosilcev za zaposlitev, medtem ko je nepremičninski velikan Vonovia SE lani zaposlil ljudi iz Kolumbije, da bi se soočili s pomanjkanjem delovne sile.

Težave bi se lahko le še poslabšale. Do leta 2034 bo več kot sedem milijonov ljudi zapustilo nemški trg dela zaradi kombinacije padajoče stopnje rodnosti in staranja prebivalstva.

"Na trgu se lahko pozicioniram kot sodoben delodajalec ali pa preprosto rečem, da moramo vsi delati več in tako pridem v situacijo, ko ne bom imel več nikogar, ki bi delal zame," pojasnjuje Henning Roeper, izvršni direktor Eurolama, proizvajalca oken.

Nemški finančni minister je proti, saj da bo krajšanje delovnega tedna negativno vplivalo na gospodarsko rast in napredek države

Christian Lindner, nemški finančni minister in član Svobodne demokratske stranke, je kritiziral odločitev nemških podjetij, češ da bi krajši delovni teden ogrozil gospodarsko rast in napredek Nemčije.

Toda zagovorniki te ideje pravijo, da so prejšnje študije v ZDA in Kanadi pokazale, da je povečanje učinkovitosti mogoče. Delavci so poročali o splošnem izboljšanju zdravstvenega stanja, nobeno podjetje pa se ni vrnilo na petdnevni delovni teden.

V Veliki Britaniji so imeli podoben eksperiment, v katerem je sodelovalo 61 podjetij, imeli so dobre delovne rezultate, bolniška odsotnost pa se je zmanjšala za 65 odstotkov. Tudi na Portugalskem je približno 20 odstotkov delavcev izjavilo, da se počutijo bolje in bolje spijo.

Belgija je postala prva evropska država, ki ponuja možnost štiridnevnega delovnega tedna, vendar z enako tedensko urno postavko. Japonska je spodbudila svoja podjetja, da delavcem ponudijo krajši delovni teden v upanju, da se bosta tako povečala tako potrošnja kot število rojenih otrok.

"Ne deluje vedno in ni za vsakogar. Zahteva veliko ustvarjalnosti in prilagodljivosti podjetij. Sama morajo ugotoviti, kaj jim ustreza in kaj ne," zaključuje Jan Buhren iz svetovalnega podjetja, ki sodeluje v eksperimentu v Nemčiji.