Gradbena industrija je eden največjih delodajalcev v Nemčiji in velja za pomemben steber nemškega gospodarstva. A delavci niso več zadovoljni s plačami.
Nemčija je bila v preteklosti "obljubljena dežela" za delavce z Balkana. A ti tam niso več tako zadovoljni, kot so bili nekoč. Hrvaška spletna stran Večernji poroča, da se delavci sedaj z veseljem vračajo v svoje domovine, saj so cene v Nemčiji šle krepko gor. Pri tem navaja tudi podatke nemškega statističnega urada – leta 2023 je v to državo prispelo 20.604 hrvaških državljanov, odšlo pa jih je 24.241.
V Nemčiji dela veliko hrvaških gradbenih delavcev. A sedaj se poraja vprašanje, ali se jim splača še ostati v tujini. Junija so namreč na Hrvaškem podpisali kolektivno pogodbo, s katero so se v tem sektorju zvišale plače.
Nenehna rast plač v hrvaškem gradbeništvu, ki jo je spodbudilo pomanjkanje delovne sile, je privedla do tega, da je na Hrvaškem mogoče dobro zaslužiti, zato gradbenikom že hiter izračun pove, da se jim vse bolj splača delati v domovini. Kajti, pravi Mladen Zemljić iz Sindikata gradbeništva Hrvaške, stanovanjski stroški so v Nemčiji "poleteli v nebo", vse več gradbincev pa tudi raje ostaja blizu družine.
Tudi na Hrvaškem so delodajalci namreč spoznali, da bodo morali, če želijo imeti primerno delovno silo, ponuditi primerno plačilo za opravljeno delo. Zemljić je v šali dodal, da je "danes lažje in ceneje najti ljubimca kot dobrega obrtnika".
Nadure v Nemčiji
Zaposleni v Nemčiji so lani opravili 1,3 milijarde nadur, več kot polovica, kar 775 milijonov, pa jih ni bilo plačanih. V povprečju je vsak zaposleni opravil 31,6 nadure, od katerih 18,4 ure ni bilo plačanih, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa objavilo nemško ministrstvo za delo.
Podatke o nadurah, ki jih je nemško ministrstvo pripravilo na podlagi februarske raziskave Inštituta za raziskovanje zaposlovanja (IAB), je zahtevala poslanka nemškega zveznega parlamenta Susanne Ferschl iz vrst stranke Levica, ki je ob tem poudarila, da zaposleni delodajalcem z neplačanimi nadurami in nenehnimi zahtevami po fleksibilnosti prihranijo na milijarde.
Če bi vse oddelane nadure prelili v delovna mesta, bi to pomenilo 835.000 zaposlitev za polni delovni čas, so izračunali pri IAB.
Kljub temu pa je bilo število nadur lani za 100 milijonov ur nižje od tistega v letu 2022, kot so nemški delavci skupno opravili 1,4 milijarde nadur.
Nadurno delo se običajno vpiše v urnik dela, ure viška pa lahko delavci porabijo kot proste dni. To obliko uporabe je navedlo 71 odstotkov vprašanih, poroča spletna stran Fenix Magazin. Nadurno delo je še posebej razširjeno v storitvenih dejavnostih s področja financ in zavarovalništva, najmanj pa v gostinstvu.
Povzeto po Večernji, STA in Fenix Magazin.