Steven Bartlett je britanski podjetnik in televizijska zvezda, ki je pred kratkim razburil pripadnike mlajših generacij, saj je generacijo Z opisal kot "najmanj odporno generacijo, kar sem jih kdaj videl". Dejal je tudi, da se obnašajo, kot da bi se svet ob sobotah in nedeljah ustavil. Ob zaposlovanju pripadnikov generacije Z naj bi preverjal, kako bi se spopadali z dejstvom, da se lahko tudi ob sobotah zgodi kakšno naročilo, na katero bi se morali takoj odzvati. 

In Bartlett ni osamljen v takšnem razmišljanju. Veliko starejših namreč meni, da je generacija Z vir velikega razočaranja. Da so preveč občutljivi, hitro so užaljeni, da jim manjka notranje moči, ki je potrebna za spoprijemanje z izzivi in neizogibnimi neuspehi.

"Pritoževanje nad mlajšo generacijo ni nič novega, a menim, da se moramo zavedati tudi izjemnih pritiskov, s katerimi se sooča generacija Z," je za The Guardian dejal Bruce Daisley, nekdanji direktor evropskega dela Twitterja.

Slednji je dejal tudi: "Glede na poročilo Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2020 so v šoli podvrženi režimu, zaradi katerega je angleški izobraževalni sistem tretji najbolj stresen med 45 državami, ki so bile v raziskavi po Evropi in Kanadi. Živijo v svetu takojšnje spletne presoje (leta 2021 je Wall Street Journal poročal, da je vsako osmo dekle v Združenem kraljestvu, ki je poročalo o samomorilnih mislih, svoje slabo duševno zdravje pripisalo družbenim medijem). Tudi njihova vključitev v svet plačane zaposlitve ni piknik: neplačano pripravništvo, študentski dolg do službe in delovno okolje, ki vse bolj posega v tisto, kar bi nekoč veljalo za prosti čas."

Pred izbruhom pandemije je ena ameriška raziskava pokazala, da je 60 odstotkov ljudi, ki so uporabljali računalnike v vsakdanjem delovnem življenju, ostalo povezanih z delom več kot 13 ur na dan in nadaljnjih pet ur ob koncu tedna, pravi Daisley. 

Sredi pandemije se je glede na Microsoftovo analizo njegovih uporabnikov povprečni delovni dan podaljšal za približno 45 minut. "Večji del tega časa je nižje osebje tiho sedelo in na video klicih poslušalo nadrejene. Počutijo se neproduktivne in nemočne. Ko niso na sestankih, ki jim parajo dušo, preverjajo e-pošto (vaja, za katero se domneva, da je tiho požrla še dve uri njihovega časa). Delovni dan se je podaljšal. Njegove nagrade so postale vse manj očitne," navaja Daisley. 

Starejši delavci bi lahko ugovarjali, češ da se soočajo z enakimi izzivi. In to je tudi res, pravi omenjeni. Leta 2022 je namreč Gallupovo globalno poročilo o delovnih mestih objavilo, da je stres pri zaposlenih dosegel novo najvišjo raven v zgodovini, pri čemer je 41 odstotkov delavcev v Združenem kraljestvu reklo, da so ga doživljali skozi večino delovnega dneva. Še posebej kritični so bili sestanki na daljavo. 

Mlajši in starejši zaposleni torej doživljajo ogromno stresa. A po mnenju Daisleyja so mlajši veliko bolj pripravljeni se pogovarjati in opozarjati na ta stres. Pogovori o duševnem zdravju so bili namreč nekoč tabu tema, z mlajšimi generacijami pa je sedaj ravno nasprotno. Morda prav zato starejšim delavcem mlajši delujejo kot osebe, ki se pritožujejo in jamrajo? Pa je res tako ali pa mlajši le opozarjajo na nekaj, o čemer bi se morali odprto pogovarjati?

Kako obvladovati stres?

Poglejmo torej, kako lahko obvladujemo stres – tudi na delovnem mestu. 

Spodaj navajamo šest korakov za obvladovanje stresa, ki jih je predstavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

– Pričakujte in načrtujte: Poskusite predvideti, kateri stresorji vas lahko doletijo, in se nanje pripravite. Vsako jutro ali na začetku novega tedna razmislite, kaj vas čaka, in naredite načrt, kako se boste soočili s stresorji.

– Omejite vpliv stresorjev: Majhni stresorji, kot npr. jutranja gneča na cesti, pomemben sestanek v službi, prepir s partnerjem itd., se lahko razširijo na vsa področja našega življenja (npr. ko slab dan v službi "prinesemo" s seboj domov in s tem naredimo slab dan še vsem okoli nas). Postavite stresorje na svoje mesto: naj težava v službi ne uničuje vaših odnosov doma in obratno. Ko ugotovite, da imate močan stresor na enem področju svojega življenja, poskusite načrtno ohraniti ali okrepiti druga področja svojega življenja.

– Odzivajte se mirno: Če se na stresno situacijo takoj odzovemo z akcijo ali s čustvenim vzburjenjem, postanemo žrtev stresne situacije. Sproži se stresna reakcija, kar dolgoročno slabi naš imunski sistem. Če pa se odzovemo mirno, lahko ohranimo notranje ravnovesje in s tem pridobimo čas, da se zavestno odločimo, kako se bomo soočili s težavami.

– Vzpostavite nadzor nad svojim telesom: Pomembno je, da čim prej ustavite stresno reakcijo: umirite dihanje in sprostite mišično napetost.

– Upočasnite se in iščite svojo notranjo moč: Stresne situacije nas običajno besno silijo v dejavnosti, da bi odstranili stres ali se mu izognili. Namesto tega se s sprostitvenimi tehnikami duševno in fizično umirite. Ko boste postali pozorni na vaše dihanje in občutek sproščenosti v mišicah, se bo vaša pozornost avtomatično obrnila navznoter. Tu je izvor vaših moči.

– Razmišljajte optimistično: Ko smo pod stresom, pogosto izgubimo pregled nad tem, kaj je mogoče in kaj pomembno. V vašem trenutnem negativnem položaju poskusite najti dobre strani in priložnosti. Ne pozabite na svoje cilje.

Vir: spletni strani NIJZ in The Guardian