Britanska spletna stran BBC je predstavila primer moškega, ki je lani poleg osnovne plače v višini 187.000 evrov prejel 93.000 evrov nagrade. Gre za 34-letnika, ki živi v ameriškem velemestu New York, kjer se povprečni dohodek gospodinjstva giblje okoli 65.000 evrov na leto. Njegovo stanovanje se nahaja na najdražjem območju mesta, s prijatelji si privošči dopust nekajkrat na leto, večkrat na teden obišče drage restavracije in lokale, ob vsem tem pa še privarčuje. 

Moški ve, da je njegova plača visoka, a kaj, ko se njemu nikoli ne zdi dovolj visoka. 

"Razumem, da sem – v primerjavi s celotno državo – v smislu dohodka očitno del zgornjega sloja in hvaležen sem za moj privilegij. Toda hkrati si ne morem predstavljati, da ne bi želel zaslužiti več, kot prejemam," pravi. 

Ta primer ni osamljen – zaradi inflacije in dejstva, da so morali delodajalci zadržati delavce v podjetjih, so jim dvigovali plače. A vprašanje je, ali bodo ta povišanja dovolj – nekateri strokovnjaki menijo, da ne bodo, še posebej za tiste zaposlene, ki imajo veliko strokovnega znanja in si želijo nenehnega napredovanja. Že v preteklosti je bilo tako, da ljudem, ki so bili bogato plačani za svoje delo, nikoli ni bilo dovolj in so želeli še višje plače. 

Ena od razlag, zakaj so dobro plačani, če ne celo odlično plačani zaposleni, nezadovoljni s svojo plačo in želijo še višjo, je ta, da se ljudje primerjamo z drugimi. Ti drugi običajno pripadajo majhni izbrani skupini, ki ji gre bolje in ima več, z njo pa smo v dnevnem kontaktu. Prav to je tisto, kar nas žene, da zahtevamo zase več. In ko bomo več dobili, se bomo začeli primerjati z naslednjo skupino, ki ima več od nas. In tako v nedogled. 

Pomembno vlogo pri tem ima tudi naš ego. "Številni posamezniki, zlasti v ZDA, sicer moški bolj kot ženske, svoje zaslužke razumejo kot pokazatelje njihove lastne vrednosti in samopomembnosti," pravi Danna Greenberg, profesorica univerze v Massachusettsu.

"Ko se družim z ljudmi, s katerimi sem hodil v srednjo šolo in ki na splošno delajo v službah, ki so plačane manj kot jaz, se zagotovo bolje počutim glede svoje plače. Toda takoj, ko se vrnem v službo ali se spet družim z ljudmi, s katerimi delam, se to spremeni," pravi 34-letnik. 

Greenbergova pravi, da gre v tem primeru za ego, ki hoče biti višji in nad drugimi. 

Endorfinski udarec

Poglejmo še primer Brendana, ki dela na Manhattnu. Meni, da ne bo nikoli zadovoljen z zneskom, ki ga bo zaslužil. Lani je z delom v banki prejel 140.000 evrov. "Povišanje plače je lepo. Toda ali bom kdaj prišel do točke, ko bom lahko rekel: Da, zelo sem zadovoljen z denarjem, ki ga zaslužim, in ne želim zaslužiti več? Verjetno ne," pravi 32-letnik.

Dodaja, da je zaradi povišanja plače še bolj lačen naslednjega povečanja, saj vidi, kaj lahko doseže. "Vsekakor, ko dobiš povišico ali napredovanje, prejmeš majhno – ali včasih veliko – dozo endorfina, za katero predvidevam, da je nekakšna odvisnost," opozarja. 

34-letnik z začetka članka se s tem strinja in tudi priznava, da je dobiti povišico eno leto in naslednje leto ne – ali dobiti povišico eno leto, potem pa veliko nižjo naslednje leto – še posebej težko. "Mislim, da je to verjetno zato, ker se v tej situaciji ne primerjate samo z drugimi, ampak se primerjate tudi z lanskoletnimi vami, in to je lahko precej neprijetno, če se vam zdi, da ste nekako nazadovali," je dodal. 

In zakaj meni, da potrebuje vsakič več? Verjetno zato, ker je znesek na plačilni listi neposredno merilo osebnega uspeha. 

Dodatni zaslužek spremeni življenjski slog

Dejstvo pa je, da vsak dodatni zaslužek vodi k spremembi življenjskega sloga. Dodatni zaslužek namreč vodi do vse dražjih življenjskih izbir in preferenc. Z dvigom plače se človek hitro navadi na dražji način življenja, kar sproži željo po še večjem zaslužku.

Vir: BBC