V tem tednu bo približno 188.000 javnih uslužbencev prejelo prvo plačo po uveljavitvi novega plačnega sistema v javnem sektorju, je na novinarski konferenci dejal minister za javno upravo Franc Props. Kot je spomnil, bodo prejeli prvi obrok oziroma prvo tranšo celotne razlike, ki jim pripada po novem sistemu, sicer pa se bodo razlike postopoma izplačevale do začetka leta 2028 v največ šestih obrokih. "Nova plačna reforma predstavlja največjo prenovo sistema v zadnjih 15 letih in je rezultat intenzivnih pogajanj med vlado in sindikati javnega sektorja," je poudaril minister.

Cilj prenove, ki so jo zasledovali skupaj s socialnimi partnerji, je zagotoviti pravičnejši in preglednejši ter konkurenčnejši sistem plač v javnem sektorju. Glavni poudarki pri tem so bili na izboljšanju plač najslabše plačanih javnih uslužbencev, večji preglednosti z jasnejšimi merili za napredovanje in nagrajevanje, boljši povezanosti plačila z rezultati dela in zmanjšanju razlik med najnižjo in najvišjo plačo, na javnofinančni stabilnosti sistema in na privlačnosti sistema za mlade in strokovnjake z redkimi znanji, je naštel.

"Če prenove ne bi sprejeli, bi masa plač še naprej rasla zaradi avtomatizmov, ki so bili vgrajeni v prejšnjem sistemu za napredovanje, in pa zaradi parcialnih dogovorov, kar bi povečevalo nesorazmerja in nezadovoljstvo med javnimi uslužbenci," je še pojasnil. Poudaril je, da s prenovo plačnega sistema ustvarjajo moderno in učinkovito javno upravo, ki bo konkurenčna tako za sedanje zaposlene kot za prihodnje generacije zaposlenih.

Državna sekretarka na ministrstvu Mojca Ramšak Pešec je izpostavila aktivnosti, ki so jih opravili po sprejemu plačne reforme in so bile potrebne za njeno implementacijo. Oblikovali so skupno sindikalno-vladno delovno skupino za spremljanje izvajanja novega plačnega sistema in sprejemanje skupnih stališč glede odprtih vprašanj novega plačnega sistema. Kot je napovedala, bodo spremljali izvajanje plačnega sistema v praksi in se odzivali na morebitne težave; če bo treba, bodo pripravili tudi kak popravek zakonodaje.

Po njenih navedbah so že doslej sproti odgovarjali na vprašanja, na dan so jih pisno prejeli tudi do 200. "Tudi ta delovna skupina s sprejetimi stališči je kar precej pripomogla k temu, da so se dileme in vprašanja, ki so se pojavljala v praksi, sproti reševali in da so delodajalci javnega sektorja glede ključnih dilem in vprašanj sprejeli enotna stališča," je pojasnila.

Generalni direktor direktorata za javni sektor Peter Pogačar, ki vodi omenjeno sindikalno-vladno delovno skupino, je pojasnil, da v tako kompleksnem sistemu ni mogoče predvideti vseh konkretnih situacij, zato so vprašanja obravnavali v omenjeni skupini in se dogovorili, kako je treba posamezne določbe razumeti. Poudaril je, da je pomembno, da zakon tolmačijo enotno. Nekateri delodajalci v javnem sektorju so po njegovih besedah to ocenili kot koristno, zato si Pogačar želi, da takšno sodelovanje ohranijo tudi v prihodnje ob morebitnih spremembah.

Pogačar ocenjuje, da je bilo v kratkem času s prehodom v nov plačni sistem opravljeno izjemno delo. Po ocenah ministrstva bi za implementacijo plačne reforme potrebovali približno tri mesece. "Na koncu so pogajanja trajala toliko časa, da smo imeli na voljo mesec dni in pol, s tem, da so bili vmes božično-novoletni prazniki, ampak vseeno nam je uspelo. Tukaj gre res priznanje ne samo kolegicam in kolegom na ministrstvu za javno upravo, ampak tudi vsem zaposlenim v javnem sektorju, ki so res v rekordno kratkem času pripravili vse potrebno," je dejal.

Ponovil je, da je ocenjena vrednost celotne prenove plačnega sistema približno 1,4 milijarde evrov. V tem obdobju se bodo plače za zaposlene v javnem sektorju v povprečju zvišale za 22 odstotkov oziroma nominalno za okoli 400 evrov. Ker pa so hkrati s prenovo plačnega sistema tudi odpravljali nesorazmerja, bodo zvišanja pri posameznikih različna. Po besedah državne sekretarke so bila pričakovanja različna, zato se zavedajo, da vsi z novo plačo niso zadovoljni.

Javni uslužbenci, pri kateri povišanje ne presega 100 evrov bruto, so s 1. januarjem pridobili višjo plačo v celoti. Ostalim se s tokratnim izplačilom plače povišujejo za najmanj 100 evrov bruto oz. 12 odstotkov predvidenega povišanja. Zaposleni s predvidenim povišanjem za več kot 420 evrov bruto bodo višje plače v celoti dosegli v skupno šestih obrokih do leta 2028, ostali prej.