Inšpektorat RS za delo še naprej pestijo kadrovske stiske. Potem ko je aprila odjeknila novica, da tam prihaja do velikega kadrovskega odliva, domnevno tudi zaradi slabih odnosov, število zaposlenih še naprej upada, zaposlovanje novih kadrov pa ne poteka tako hitro, kot bi si želeli. Tako naj bi bilo tudi zaradi neprivlačnih plač. A kakšne so?

V letošnjem letu je bilo do 25. julija objavljenih 30 razpisov za prosta delovna mesta, odziv pa ni takšen, kot bi si ga želeli. Med 1. aprilom in 24. julijem se je zaposlilo šest novih uslužbencev, še sedem jih bo delo začelo v naslednjih tednih. Na večjo okrepitev upajo še jeseni.

V luči pomanjkanja kadra se zastavlja tudi vprašanje o privlačnosti plač inšpektorjev. Inšpektorji se v plačnem sistemu v javnem sektorju umeščajo v različne plačne razrede, med 39. in 49., inšpektorji svetniki pa med 43. in 53. plačni razred. Osnovne bruto plače prvih so med 2111 in 3125 evrov bruto, drugih pa med 2470 in 3656 evrov bruto, je razvidno iz podatkov, ki jih je STA posredovalo ministrstvo za javno upravo.

"Lahko potrdimo, da so tudi plače inšpektorjev vzrok, da na razpisih težko pridobimo uslužbence, zlasti inšpektorje. V teku natečajnih postopkov posamezni kandidati, še posebej tisti, ki prihajajo iz gospodarstva, tudi odstopijo zaradi nizko ovrednotenih delovnih mest. Na to problematiko na inšpektoratu opozarjamo in upamo, da se bodo razmere z novim plačnim sistemom izboljšale tudi za inšpektorje," so navedli na inšpektoratu.

Opozorili so še na dolgotrajnost natečajnih postopkov. "Zaradi splošnega pomanjkanja kadrov vsepovsod pa imajo tudi uslužbenci, ki prihajajo, dolge odpovedne roke," so dodali.

V 15 mesecih šlo 27 zaposlenih

Inšpektorat je 24. julija zaposloval 124 javnih uslužbencev, prostih delovnih mest pa je bilo 36. Kadrovski načrt namreč znaša 160 delovnih mest, vanj pa je vključena tudi kvota 15 novih zaposlitev, ki so bile potrjene 11. julija letos, so za STA pojasnili na tem državnem organu.

STA je aprila poročala, da se je z inšpektorata v 15 mesecih poslovilo 27 zaposlenih, največ, 11, zaradi premestitev v druge državne organe (po neuradnih informacijah STA na lastno željo), trije so dali odpoved.

Odhodi so se nato nadaljevali, do konca julija so jih našteli še deset – trije so bili vezani na upokojitev, dva uslužbenca sta vnovič prešla v drug državni organ, trije uslužbenci po podali odpoved delovnega razmerja, v enem primeru je šlo za invalidsko upokojitev, v enem primeru pa za smrt uslužbenca, so zdaj pojasnili na inšpektoratu.

Že spomladi so na novinarski konferenci skupaj z ministrom za delo Luko Mescem zatrdili, da bodo slabe odnose naslovili z več odprte komunikacije, ob očitkih o mobingu, ki so prišli v javnost, pa še, da uradnih prijav trpinčenja ni bilo.