OSNOVNI POUDARKI

Minimalna plača 2023: Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom, opravljenim od 1. januarja 2023, znaša 1.203,36 evra bruto. 

Če je osnovna plača delavca nižja od minimalne plače, mora delodajalec pri končnem obračunu plače dodati razliko do višine bruto minimalne plače. 

Vsi dodatki morajo biti izločeni iz minimalne plače

Vsi dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami (dodatek za delovno dobo, delo v izmenah, delo na nedeljo, delo na dan praznika, nočno in nadurno delo in podobno), del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeni s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, morajo biti izločeni iz minimalne plače. Pri izračunu dodatkov se kot osnova praviloma upošteva osnovna plača delavca brez prištetega zneska do višine minimalne plače.

Česa se ne sme všteti v minimalno plačo?

V minimalno plačo ni dovoljeno vključevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (na primer povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, povračilo stroškov na službenem potovanju), kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (na primer regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade). 

Ti podatki so lahko zapisani na plačilni listi, vendar morajo biti izkazani kot poseben prejemek.  

Delodajalec mora ločeno obračunati vse dodatke in ostale elemente plače

Znesek minimalne plače za delavca začetnika, ki nima niti dodatka za delovno dobo ali drugih dodatkov, ki bi izvirali iz posebnih pogojev dela (nadurno delo, nočno delo, delo na nedeljo ali praznike in dela proste dni), tako predstavlja najnižjo možno mesečno plačo (bruto), ki pripada zaposlenemu za plačilo dela za polni delovni čas, tudi če bi bila njegova plača po kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi sicer nižja.

V ostalih primerih  mora delodajalec pri obračunu plače delavcu dodati razliko do minimalne plače, pri čemer so seveda dodatki izvzeti. Seštevek minimalne plače z vsemi dodatki, ki pripadajo delavcu, so vedno v bruto znesku, od katerega delodajalec na delavčev račun izplačuje neto znesek in v njegovem imenu, skladno s predpisi, ki sodijo v delovno področje ministrstva za finance, na ustrezne račune nakazuje prispevke in akontacijo dohodnine, pri čemer se seveda upoštevajo tudi osebne okoliščine (npr. vzdrževani družinski člani) in uveljavljanje davčnih olajšav (splošne in dodatne splošne), kar je tudi razlog za različne neto zneske med posameznimi delavci.

Če je torej delavčeva osnovna plača nižja od minimalne plače, mora delodajalec delavcu pri obračunu dodati razliko do minimalne plače, tako imenovani dodatek do minimalne plače. Nato pa morajo biti prišteti še vsi dodatki ter delovna in poslovna uspešnost. Višina posameznih dodatkov je določena v kolektivni pogodbi, ki zavezuje posameznega delodajalca in se lahko določi v nominalnem znesku ali odstotku od osnovne plače za polni delovni čas oziroma ustrezne urne postavke.

Delodajalec mora delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun, plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni tudi podatki o delavcu in delodajalcu (135. člen Zakona o delovnih razmerjih).

Iz pisnega obračuna mora izhajati, kateri in v kakšnem obsegu so obračunani dodatki ter ostali elementi plače, ki ne smejo biti vključeni v minimalno plačo, delodajalec mora namreč ločeno obračunati vse elemente, ki so zakonsko izločeni iz minimalne plače.

Inšpektorat s poostrenimi nadzori

Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) bo še naprej poostreno nadziral točno izplačilo minimalne plače. 

"Delavce opozarjamo na to, da je izplačilo minimalne plače vezano na opravljanje dela za poln delovni čas, torej za izplačilo minimalne plače ne rabite delati dodatnih ur. Delavcem tudi svetujemo, da pozorno preverijo, ali so njihovi obračuni plač ustrezni," pozivajo na pristojnem ministrstvu in dodajajo, naj delavci kakršne koli nezakonitosti v zvezi s plačilom za delo prijavijo inšpektoratu za delo. 

"S pisnim  obračunom plače pa lahko denarno terjatev uveljavljajo neposredno v izvršilnem postopku ali pa vložijo tožbo na pristojno delovno sodišče. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petih letih od dneva nastanka," so še pojasnili. 

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti