Korejsko gradbeno podjetje svojim delavcem plača skoraj 70.000 evrov vsakič, ko dobijo otroka, v upanju, da bo to pomagalo rešiti nizko rodnost v državi. Zaposlenim, ki so rodili po letu 2021, je podjetje že izplačalo skupno 4,8 milijona evrov, da bi zaustavilo upadanje števila rojstev v državi. Med tistimi, ki so denar prejeli, sta tudi dve družini z dvema otrokoma, ki sta prejeli po 138.000 evrov.

"Če se bo sedanje stanje nizke rodnosti nadaljevalo, se bomo spopadli z nacionalno eksistenčno krizo, kot sta upad delovne sile in pomanjkanje obrambne delovne sile, potrebne za nacionalno varnost," je na srečanju zaposlenih v skladu s sporočilom za javnost dejal Joong-keun Lee, ustanovitelj skupine Booyoung.

Južna Koreja ima najnižjo stopnjo rodnosti na svetu, ki znaša približno 0,7 rojstva na plodno žensko, navaja Inštitut za prebivalstvo Korejskega polotoka za prihodnost.

Strokovnjaki pravijo, da so razlogi za to spremenjeni pogledi na družino, zelo tekmovalna družba, visoki stroški vzgoje otrok in majhna vključenost moških v skrb za otroke.

"Ljudje imamo dva različna instinkta – prvi je ohraniti svojo vrsto, drugi pa je preživeti. Trenutno je preživetje preveč zahtevno, zato si ne moremo privoščiti skrbi za ohranjanje," je za Euronews Next povedala Insill Yi, predsednica Inštituta za prihodnost prebivalstva Korejskega polotoka in nekdanja korejska komisarka za statistiko.

Kako načrtovati prihodnost, kar je nujno, če si želite otroke, če pa je tempo življenja tako neusmiljen? 

Strokovnjaki napovedujejo, da bo vse več podjetij začelo izvajati takšne pobude.

"Ena najpomembnejših stvari za podjetje je delovna sila, kajne? Morda imajo težave pri zaposlovanju delavcev, drugi vidik pa je, da potrošniki izginjajo," je dejala Yi.

"Ker se prebivalstvo zmanjšuje, menim, da se podjetja spopadajo z občutkom krize. Mislim, da je to skoraj začetek, ko podjetja začnejo razmišljati: "Kaj naj storimo?" Verjamem, da se bo tem prizadevanjem v prihodnosti pridružilo še več podjetij."

"Razmišljala sva o drugem otroku, a ga nisva načrtovala"

Ena izmed prejemnic Booyoungove finančne pomoči ob rojstvu otroka je dejala, da ji je denar prinesel mir.

"Če bo naš otrok v prihodnosti želel kaj početi, ga bomo lahko pri tem podprli, ne da bi nas to skrbelo," je za Euronews Next povedala Semi Hong, vodja kadrovske službe v skupini Booyoung.

Optimistična je glede tega, kako bodo spodbude motivirale njene sodelavce v podjetju. "Tudi sama sem razmišljala o drugem otroku, ki ga v resnici nisva načrtovala, saj gre za nekonvencionalno politiko spodbud. Zato menim, da veliko zaposlenih ponovno razmišlja o načrtovanju družine," je dejala Hongova.

"Morda bodo tisti, ki so nameravali imeti samo enega otroka, zdaj imeli raje dva," je dodala. 

Ponudba tako visokega zneska, kot ga ponuja Booyoung, je brez primere, vendar poročila kažejo, da je več južnokorejskih podjetij v zadnjem času uvedlo nove sheme za spodbujanje rojstev otrok in zagotavljanje dobrega počutja zaposlenih.

Menijo, da je sodelovanje države nujno za zagotavljanje večje podpore zaposlenim.

V napovedi nove spodbude je Booyoung obljubil, da bodo zaposleni, ki bodo rodili tretjega otroka, lahko izbirali med denarjem za tri otroke ali stalnim najemnim stanovanjem, če jim bo država lahko dodelila zemljišče za gradnjo.

Gradbeni in nepremičninski velikan je državi predlagal tudi uvedbo novega sistema davčnih olajšav za oprostitev davka od dohodka pravnih oseb in dohodnine, da bi lahko zaposleni v celoti izkoristili spodbude za starševstvo, čemur bi lahko sledilo več podjetij.

Z enkratnim bonusom ni mogoče rešiti vseh težav

Strokovnjaki pravijo, da sta ključnega pomena tudi delovna kultura in pravična delitev starševskih obveznosti med ženskami in moškimi.

"Veste, da vzgoja otroka ni nekaj, kar počnete samo en dan. Vzgoja mora trajati, dokler otrok ni star vsaj 20 let, pri čemer so po mojem mnenju minimalni stroški, vključno z zasebnim učenjem, od 200 do 300 milijonov vonov (138.000 do 208.000 evrov) na otroka," je dejala Yi.

Je pa res, da mladi ne bi imeli otroka izključno zaradi finančne pomoči, tako da je potrebnih še več spodbud. 

V Južni Koreji so trenutno za vzgojo otrok večinoma odgovorne ženske, delež moških, ki pomagajo pri varstvu otrok, pa je po besedah strokovnjaka eden najnižjih na svetu.

Inštitut za prebivalstvo Korejskega polotoka za prihodnost se zavzema za spodbujanje delovne kulture, v kateri zaposleni lahko imajo otroke, ne da bi čutili pritisk.

V državi, ki je imela med državami članicami OECD najdaljši delovni čas na dan, se je ta upočasnil, mladi pa si želijo doseči ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.

Yi je optimistična, da se bodo v Južni Koreji spremenili demografski trendi. "Predvidevam, da bodo ljudje v Evropi, ki ne poznajo Koreje, morda pomislili: "Kako lahko obstaja takšna država?" Toda kot ekonomistka lahko rečem, da je bila Koreja vedno takšna. Ta država je v kratkem času dosegla veliko," je dejala.

"Zato verjamem, da se bo enako zgodilo tudi s populacijskimi težavami. Trenutno si za to prizadevamo na vseh področjih življenja in tudi vlada si prizadeva. V prihodnosti verjamem in upam, da si bo veliko podjetij, kot je Booyoung, prizadevalo in da bomo ustvarili družbo, ki bo primerna za rojevanje in vzgojo otrok," je dejala.

Povzeto po euronews