V začetku letošnjega septembra je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v okviru Dneva inovativnosti podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem, in sicer deset zlatih, 24 srebrnih, 12 bronastih priznanj, eno posebno priznanje za inovacijski izziv ter eno priznanje za prebojno invencijo. Med nagrajenci je bilo tudi ajdovsko podjetje Sartorius Bia Separations za sistem za kontinuirano celično lizo.

Podjetje smo prosili za več podatkov o tem, kaj sploh celična liza je, kdo je vodja projekta, kakšna je njegova karierna pot ... Naš sogovornik je bil dr. Matevž Korenč, ki je za Cekin.si razkril marsikatero zanimivost. Slednje bodo še posebej navdušile mlade, ki si želijo podobnih kariernih uspehov. 

Preberite, kaj nam je zaupal dr. Korenč!

Ali nam lahko na preprost način, da bo razumljiv tudi za naše bralce, razložite, kaj je celična liza? Zakaj je pomembna?

Bakterije v biotehnološki industriji se pogosto uporabljajo kot male tovarne za usmerjeno proizvodnjo kompleksnih molekul, kot je npr. plazmidna DNA, ki se uporablja kot glavna surovina za cepiva ali pa gensko terapijo.

Celična liza je pomemben korak v tem postopku, pri čemer je njen cilj bakterijsko celico lizirati - to pomeni razgraditi celično steno in membrano, ki bakterijo obdajata. Namen tega je, da se snovi, ki jih je bakterija predhodno usmerjeno proizvedla sprostijo v raztopino, od koder jih lahko potem ciljno ekstrahiramo v čim večji meri ter uporabimo v nadaljnjem postopku. Pridobivanje plazmidne DNA iz bakterijske celice je svojevrsten izziv, ker lahko že manjša deviacija tarčno molekulo poškoduje in posledično naredi izplen manjši.

Kakšna je vaša vloga pri tem projektu?

Sem produktni vodja v Sartorius BIA Separations, kjer je moja glavna vloga ta, da povezujem visoko kompetentne osebe, skrbim za ustrezen prenos informacij med člani ekipe ter zagotovim, da je naš produkt najboljši in po zadnjih normativih trga in zadovolji čim širši spekter potreb. Namreč biotehnologija je zelo kompetitiven trg, kjer vsako podjetje išče prednost pred konkurenco. Tukaj smo v prednosti, ker smo manjši in bolj agilni ter s tem zmožni prilagajanja specifikam, kar stranke iščejo in cenijo.

Koliko strokovnjakov je sodelovalo v tem projektu?

Na samem začetku 4 osebe iz podjetja Sartorius BIA Separations ter v sodelovanju z lokalnim, partnerskim podjetjem Intbas. 

V tem času se je ekipa razširila na več kot 18 oseb, ki pokrivamo vse od logistike, razvoja, proizvodnje, prodaje in QA (zagotavljanje kakovosti).

Vredno je omeniti, da je v naši ekipi razmerje moških in žensk  50:50. Gre predvsem za visoko izobražene ljudi iz različnih področij. Poleg tega se zaradi prebojnega produkta tudi dodatno zaposluje v obeh omenjenih podjetjih. 

Ali nam lahko opišete tipičen delovni dan oseb, ki ste delali na tem projektu?

Ekipa za tako kompleksen produkt je relativno majhna, kar želimo premišljeno ohranjati, saj smo prepoznali, da je prenos ključnih informacij tako hitrejši in natančnejši. Na ta način smo lahko bolj agilni in se spremembam prilagajamo učinkoviteje. Slaba stran tovrstnega načina dela pa je, da se hitro lahko zgodi, da je ekipa začasno preobremenjena in takrat je treba to prepoznati in odgovorno prioritizirati zadolžitve.

Če imajo zaposleni preveč ali premalo delovnih nalog je nezadovoljstvo neizogibno. Sam pa opažam, da sta delovna vnema ter klima v ekipah celo slabša kadar so obremenitve premajhne in ljudje v sebi občutijo, da je njihov potencial neizkoriščen.

Zanima me tudi, kakšni so občutki, ko sodelujete pri tako pomembnem delu?

Predvsem občutim veliko odgovornost, ki pride s svojo težo. Na svoje delo gledam kot na izziv in stremim k temu, da bi ga čim bolje opravil. Kljub trenutnim uspehom ostajam trdno realen, da se stvari lahko hitro obrnejo tudi na slabše. Zato se mi ne zdi koristno, niti zdravo, poveličevati lastnih zaslug za trenutni uspeh. Sem samo človek in se zavedam, da nikomur ni vselej lahko, posebno ob zavedanju, da vsakemu vzponu sledi tudi spust.

Kaj je tisto, kar vas prepriča, da ostajate v  Sloveniji?

Verjamem, da je Slovenija v globalu za mlado družino še zmeraj dobro, zdravo okolje. V naši državi imamo pereč stanovanjski problem ter ostale socialne izzive, je pa tudi prav, da smo realni in se zavedamo, da v tujini ni postlano z rožicami, posebno kar se tiče življenjskih pogojev za mlade družine. Poleg tega je zame nezanemarljiv občutek, da si v drugi državi tujec in da tam nisi doma. Na mojih mnogih potovanjih sem odkril, da mi je še najbližji ameriški način življenja in razmišljanja in bi morda v prihodnje živel tam, v kolikor nas bo življenje peljalo po tej poti.

Kaj bi svetovali/sporočili mladim, ki si želijo po vaših stopinjah?

Kljub uspehom se ne čutim poklicanega, da bi komurkoli svetoval, po kateri poti in kako naj vodi svoje življenje. Menim, da je to zelo predrzno početje nasploh. Bi jim pa zaželel, da se obkrožijo s pametnimi ljudmi, ki jih bodo navdihovali.

Če ne veste, kaj bi v življenju delali, potem pojdite v slabo službo k slabemu šefu in boste točno vedeli, česa v življenju nočete in kakšni si ne želite postati. Enako velja za okolje in družbo, v kateri se gibljete. Ne bojte se tudi zapreti kakšnih vrat, saj se takrat odpre okno.