Prezentizem je kar pogost pojav, ki bi ga morali delodajalci znotraj svojih organizacij odločno nasloviti. 

A najprej poglejmo: 

- kaj je prezentizem, 

- zakaj je prezentizem negativen pojav, 

- kako lahko prezentizem škodi delavcu, 

- kako lahko prezentizem škodi ugledu delodajalca ter

- kako odpraviti prezentizem na delovnih mestih?

Kaj je prezentizem? 

Prezentizem je pojav, ko zaposleni pride na delo kljub temu, da je bolan ali se počuti slabo. To posledično vpliva na njegovo produktivnost in tudi na kakovost opravljenega dela. 

Delavec je torej na delovnem mestu prisoten, vendar ne delujejo optimalno zaradi zdravstvenih težav.

Vzroki za to, da ne ostane doma in si ne vzame časa za okrevanje, so lahko različni: med drugim si morda zaradi finančnih razlogov ne more privoščiti bolniške odsotnosti ali pa ga je strah, kako se bo na njegov bolniški stalež odzvali nadrejeni in sodelavci. 

Zakaj je prezentizem negativen pojav?

Prezentizem je problematičen, saj lahko povzroči številne negativne učinke tako na zaposlene kot tudi na organizacije. 

Negativni učinki prezentizma na zaposlene: 

- Če zaposleni delajo bolni ali v času slabega počutja, potem lahko to vodi v zaplet osnovne bolezni, za katero bo posledično potrebno več časa za okrevanje, ali v izčrpanost oz. izgorelost. 

Negativni učinki prezentizma na sodelavce: 

- Negativne posledice prezentizma lahko občutijo tudi sodelavci, saj se lahko zgodi, da bodo morali kljub prisotnosti kolega na delovnem mestu, opraviti del ali večino njegovih delovnih nalog. Prav tako se lahko v primeru določenih bolezni, kot so na primer gripa, viroze, koronavirus in podobno, okužijo in zbolijo tudi sami. 

Negativni učinki prezentizma na delodajalce:

- Če se navežemo na zgorni primer - negativne učinke prezentizma lahko občutijo tudi delodajalci, saj lahko pride zaradi okužb do večjega števila bolniških odsotnosti v kolektivu. 

Negativni učinki prezentizma na celotno družbo:

- Negativne posledice lahko konec koncev občuti tudi celotna družba, saj lahko posameznik, ki hodi bolan na delo, s časom doživi kolaps, kar vodi v dolgotrajno bolniško odsotnost. 

Kako lahko prezentizem škodi delavcu?

Prezentizem lahko močno škoduje delavcu, zato je pomembno, da delavci razumejo pomen skrbi za svoje lastno zdravje in se zavedajo, da je včasih bolje ostati doma in si vzeti čas za okrevanje. Ob tem potrebuje podporo nadrejenega, kolektiva in delodajalca. 

Poglejmo nekaj težav, ki jih povzroča prezentizem: 

- Slabo zdravje: Ko delavec pride na delo kljub temu, da je bolan ali se počuti slabo, se lahko njegovo zdravje še poslabša. Ignoriranje simptomov in neustrezno zdravljenje lahko povzroči daljše okrevanje ali razvoj resnejših zdravstvenih težav. Prezentizem lahko povzroči tudi povečanje stresa pri delavcu, ki lahko vodi v občutek preobremenjenosti, frustracije in izgorelosti. Dolgotrajni stres lahko ima resne posledice za fizično in psihično zdravje delavca.

- Napake in nesreče: Če se zaposleni ne počuti dobro in dela bolan, lahko to vodi do napak in nesreč na delovnem mestu. Delavec, ki se ne počuti dobro, je lahko manj pozoren, kar lahko poveča tveganje za napačne odločitve ali nesreče, ki lahko povzročijo poškodbe sebi ali drugim. Pomislite na primer na voznike, viličarje, delavce v proizvodnji, medicinske sestre in podobno. Vsi našteti imajo zelo odgovorno delo, napake pri delu pa so lahko tudi usodne.  

- Slaba kakovost dela: Ko delavec ni v optimalnem stanju, je verjetno, da bo opravljal delo s slabšo kakovostjo. To lahko privede do nezadovoljstva strank, izgube poslovnih priložnosti in slabega ugleda podjetja.

- Zmanjšana produktivnost in slaba kakovost opravljenega dela: Slabše počutje lahko vodi do težav s koncentracijo, utrujenosti in zmanjšane motivacije, kar pa lahko vpliva na kakovost dela in izpolnjevanje delovnih nalog. To lahko privede do nezadovoljstva strank, izgube poslovnih priložnosti in slabega ugleda podjetja.

Kako lahko prezentizem škodi ugledu delodajalca?

Že zgoraj smo omenili, da lahko prezentizem vpliva na slabo kakovost opravljenega dela, kar lahko vodi v nezadovoljstvo strank. Če stranke doživljajo neprijetne izkušnje ali prejmejo izdelke, ki niso ustrezne kakovosti, se lahko njihovo mnenje o podjetju poslabša ali ga celo zamenjajo z drugim ponudnikom. 

Seveda je treba razmišljati tudi o tem, da se tako lažje širijo nalezljive bolezni, kar posledično vodi v večje odsotnosti zaposlenih in v večjo obremenitev tistih, ki še delajo. Vse to vpliva na njihovo zadovoljstvo, produktivnost in zvestobo do podjetja.

Pogosta odsotnost z dela lahko kaže tudi na slabo delovno klimo in pomanjkanje podpore zaposlenim. Če podjetje prezentizma ne naslovi, se lahko ustvari vtis, da ne zna ali ne želi poskrbeti za dobrobit svojih zaposlenih. To lahko negativno vpliva na ugled podjetja kot delodajalca in lahko otežuje pridobivanje in zadrževanje visoko kvalificiranih delavcev. V času, ko na trgu dela vlada pomanjkanje ustreznega kadra, je to seveda izredno kontraproduktivno. 

A obstaja še en vidik, ki ji zelo pomemben - negativna javna podoba podjetja v javnosti. Če se podatek o tem, da je v podjetju prisoten prezentizem, razširi v javnost, lahko to povzroči negativno percepcijo podjetja s strani širše javnosti. Podjetje se lahko dojema kot neodgovorno do svojih zaposlenih in lahko se postavi pod vprašaj tudi njihova skrb za kakovost in zanesljivost storitev ali izdelkov. Takšni podatki pa se hitro širijo, saj moramo vedeti, da ima vsak zaposleni ožjo in širšo družino, prijatelje, ki se jim zaupa, in podobno. Podatek se torej zelo hitro širi od ust do ust. 

Kako odpraviti prezentizem na delovnih mestih?

Morda kakšnega delodajalca mika zavzeti stališče, da se za prezentizem odločajo zaposleni sami. To je napačen pristop, saj je treba raziskati, zakaj se določen posameznik odloča za to opcijo. Nato je treba znotraj podjetja preveriti, koliko je prezentizem razširjen. 

Vsak primer je torej treba nasloviti ter nato še javno v podjetju poudariti, da kot delodajalec spodbujate zdrav način življenja, zagotavljate ustrezno podporo zaposlenim pri vzdrževanju dobrega zdravja ter spodbujate kulturo, ki omogoča počitek in okrevanje zaposlenim, ko so bolni. 

Prav tako pa je seveda pomembno tudi, da se zaposleni zavedajo pomena skrbi za svoje zdravje in se zavedajo, da je včasih bolje ostati doma in si vzeti čas za okrevanje, kot pa prisilno delovati v neoptimalnih pogojih.