Biti vedno dosegljiv je za številne delavce realnost, ki lahko pusti uničujoče posledice na zaposlenih. Slovenija je zato ena izmed prvih držav, ki je lani novembra uzakonila pravico do odklopa s sprejemom novele Zakona o delovnih razmerjih (novela ZDR-1D).

Uzakonjena pravica do odklopa pomeni, da mora delodajalec zagotoviti, da ne posega v prosti čas delavca v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela. Delodajalci morajo ustrezne ukrepe glede pravice do odklopa sprejeti do 16. novembra 2024.

Pravica do odklopa pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu, hkrati pa tudi obveznost, da z namenom konkretizacije te pravice delodajalec sprejme ustrezne ukrepe.

"Dopust je namenjen temu, da se delavci spočijejo in se vsaj enkrat na leto odklopijo od svoje službe. V praksi pa se pogosto dogaja, da med dopustom odgovarjajo na sporočila, e-maile in klice. Posledično z dopusta pridejo enako izgoreli, pod stresom in pod pritiskom. Nenehna dosegljivost vpliva tudi na zanemarjanje osebnih odnosov ter posledično na duševno zdravje delavcev. Zato smo pravico do odklopa vpisali v zakon, ki delodajalcem nalaga, da morajo v sodelovanju z zaposlenimi sprejeti ukrepe za zagotovitev pravice do odklopa oziroma zagotoviti, da delavci ne bodo na voljo delodajalcu, kadar so na dopustu. Delodajalci morajo te ukrepe sprejeti do 16. novembra, v nasprotnem primeru jih lahko doleti denarna kazen," je dejal državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan. 

Spodaj nekaj primerov podjetij, ki so uvedla pravico do odklopa: 

Daimler

Podjetje Daimler je uvedlo edinstveno funkcijo "Pošta na dopustu", ki zaposlenim omogoča, da med dopustom nastavijo samodejni odgovor na e-pošto, ki izbriše prejeto e-pošto in pošiljatelja obvesti o izbrisu. Če je zadeva nujna, se pošiljatelju posredujejo drugi kontakti.

Učinek: Ta ukrep podpira zaposlene pri popolnem odklopu med dopustom, zmanjšuje stres in jim pomaga, da se na delo vrnejo osveženi in bolj produktivni.

AXA Francija

Družba AXA France je uvedla politiko, ki omejuje z delom povezano elektronsko pošto in klice zunaj rednega delovnega časa. Uporabljajo sistem za upravljanje elektronske pošte, ki zagotavlja, da zaposleni ne prejemajo službene elektronske pošte med 20. uro zvečer in 7. uro zjutraj ter ob koncih tedna.

Učinek: Ta ukrep je pripomogel k bolj uravnoteženemu ravnovesju med delom in zasebnim življenjem, zmanjša izgorelost in izboljša splošno zadovoljstvo zaposlenih.

Orange Francija

Podjetje Orange France je razvilo celovito politiko pravice do odklopa, vključno s posebnimi ukrepi, kot so omejitev dostopa do službene e-pošte po delovnem času, omejitev pričakovanj, da so zaposleni na voljo za klice ali sestanke zunaj delovnega časa, in spodbujanje prožnih oblik dela.

Učinek: Ti ukrepi so privedli do znatnega zmanjšanja ravni stresa zaposlenih in povečali ugled podjetja kot podpornega delodajalca.

SAP

SAP je uvedel ukrep, ki zaposlenim odsvetuje pošiljanje elektronske pošte ali odgovarjanje nanjo po 19. uri. Podjetje to politiko spodbuja z notranjimi kampanjami in s spodbujanjem vodij, da dajejo zgled.

Učinek: SAP-ov pristop je privedel do opaznega izboljšanja počutja zaposlenih, ki poročajo o manjšem stresu in bolj uravnoteženem osebnem življenju.

Schneider Electric

Družba Schneider Electric je sprejela politiko prožnega dela, ki vključuje močno komponento pravice do odklopa. Spodbuja uporabo digitalnih orodij za določanje meja delovne komunikacije in je uvedel obvezen čas odklopa med dopustom.

Učinek: Zaposleni v družbi Schneider Electric poročajo, da se počutijo bolj odgovorne za ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, kar vodi k večjemu zadovoljstvu pri delu in produktivnosti.

Vodafone Španija

Vodafone Španija je uvedel celovito politiko digitalnega odklopa, ki vključuje omejitve komunikacije na delovnem mestu zunaj rednega delovnega časa in spodbuja uporabo alternativnih metod za vzpostavljanje stikov z zaposlenimi le v nujnih primerih.

Učinek: Politika je omogočila boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih ter prispevala k bolj zdravemu in produktivnemu delovnemu mestu.

Povzeto po gov.si.