Prehod iz delovne aktivnosti v upokojitev je za večino ljudi ena večjih življenjskih prelomnic, ki pa je pogosto podcenjena in ji posvečamo premalo pozornosti. A vendar bi ji morali, saj – kot poudarja prof. dr. Eva Boštjančič, predstojnica Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani "gre za proces, ki ni zgolj administrativne narave, temveč ima tudi globoke psihološke, socialne in ekonomske posledice". Mnogi se v tem obdobju srečujejo z občutki izgube identitete, osamljenosti, stresa in z vprašanji o smislu življenja brez vsakodnevne strukture in delovnih obveznosti.

Zlasti v današnjem času, ko se prebivalstvo hitro stara, delovni trg pa se sooča s pomanjkanjem kadra, postaja priprava na upokojitev ključnega pomena ne le za posameznika, temveč tudi za delodajalca. Delovne organizacije se pogosto ne zavedajo, da tudi način odhajanja zaposlenih pomembno vpliva na celostno izkušnjo zaposlenega in prispeva k ugledu delodajalca. 

Kot poudarja sogovornica, organizacije, ki uvedejo sistematične priprave na upokojitev, ne skrbijo zgolj za dobrobit svojih zaposlenih, temveč tudi za dolgoročen prenos znanja in večjo kadrovsko prilagodljivost ter krepijo podobo družbeno odgovornega podjetja.

Učinkoviti programi priprav na upokojitev zajemajo tako praktične kot tudi psihološke vidike. Med praktične spadajo finančno načrtovanje, razumevanje pokojninskega sistema in postopno zmanjševanje obsega dela, medtem ko psihološka podpora pomaga zaposlenim pri soočanju z izzivi novega življenjskega obdobja. Številni se namreč srečujejo s težavami pri oblikovanju novega življenjskega sloga. Kar naenkrat se spremenijo dnevni urnik, število obveznosti in odgovornosti, pogosto pa se zmanjša tudi obseg socialnih stikov, je razložila prof. dr. Eva Boštjančič.

"Pogosto se pojavijo občutki osamljenosti, depresije in tesnobe. Mnogi se spopadajo z vprašanji identitete – kdo sem, če nisem več delovno aktiven? Kakšna je zdaj moja vloga? Kaj je smisel mojega življenja?" je opisala prof. dr. Eva Boštjančič. Taki občutki so še posebej izraziti pri tistih, katerih poklic je bil tesno povezan z njihovim občutkom lastne vrednosti ali ugleda. 

Poleg psiholoških izzivov pa se številni soočajo tudi z izzivi na finančnem področju, saj pogosto živijo z nižjimi prihodki kot v času aktivne zaposlitve. Občutek nekoristnosti in pomanjkanja smisla lahko vodi v pasivnost ali celo v poslabšanje zdravja.

Podporni programi so ključni

Zato je ključno, da imajo zaposleni na voljo podporne programe, ki jim pomagajo pri soočanju z izzivi upokojevanja, in možnost postopnega prehoda, ki spodbuja občutek vključenosti in povezanosti. Uspešno prilagajanje na novo življenjsko obdobje po pojasnilih prof. dr. Eve Boštjančič zahteva kombinacijo psihološke in praktične priprave. Eden od učinkovitih pristopov so tudi programi mentorstva, v katerih starejši zaposleni pred upokojitvijo svoje znanje in izkušnje prenašajo na mlajše sodelavce. Tako se ključne kompetence ohranijo v organizaciji in se hkrati krepi medgeneracijsko sodelovanje.

Pomembno vlogo pri pripravi na upokojitev imajo tudi fleksibilne oblike dela, ki omogočajo postopno zmanjševanje delovnih obveznosti in lažji prehod v novo življenjsko obdobje. Zaposleni tako ohranjajo občutek vključenosti, obenem pa se postopno prilagajajo na spremenjeni življenjski ritem. Psihološko svetovanje in delavnice nudijo podporo pri razumevanju sprememb, ki jih prinaša upokojitev, in osvetljujejo strategije za uspešno prilagoditev. Pomembno prispevajo tudi socialne aktivnosti, od prostovoljskega dela do neformalnih druženj, ki krepijo občutek povezanosti in smisla.

V Sloveniji se upokojitev pogosto obravnava zgolj kot datum na papirju in formalna prekinitev delovnega razmerja, ne pa kot pomembna življenjska prelomnica. Čeprav bi lahko po zgledu skandinavskih držav, Nemčije, ZDA in Avstralije, kjer upokojence aktivno spodbujajo k prostovoljstvu, podjetništvu in socialni aktivnosti, tudi slovenske organizacije bolj načrtno pristopile k skrbi za starejše zaposlene, poudarja prof. dr. Eva Boštjančič. Opaža pa, da gre v zadnjih letih vendarle na boljše in da se tudi v nekaterih večjih slovenskih delovnih organizacijah vse bolj zavedajo pomena programov za pripravo na upokojitev.

Meni, da upokojitev ne bi smela biti razumljena kot konec aktivnega življenja, temveč kot prehod v novo obdobje, polno priložnosti. "Vključevanje prehodne zaposlitve kot mostu med redno zaposlitvijo in popolno upokojitvijo bi lahko imelo pozitivne učinke tako za posameznika kot za celotno družbo," je prepričana. Izpostavila je Petrol, ki je v oglasih vabil upokojence k delu na bencinskih servisih, kar po njeni oceni kaže, da se vedno bolj zavedajo, da je ob trenutnem in po vsej verjetnosti tudi dolgoročnem pomanjkanju delovne sile treba premišljeno vključevati tudi starejše zaposlene.

Sindikati za ukrepe, ki bi olajšali prehod v upokojitev: deljeno delo, mentorstvo in skrajšani delovnik

Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) nimajo podatkov o številu podjetij, ki sistematično izvajajo priprave zaposlenih na upokojitev. Iz izkušenj na terenu pa opažajo, da se število dobrih praks povečuje, vendar večina podjetij pripravam na upokojitev še vedno ne namenja zadostne pozornosti. Opozarjajo tudi, da številna delovna mesta in pogoji dela v Sloveniji niso prilagojeni starejšim zaposlenim – norme za mlajše in starejše delavce so enake, kar ob zaostrovanju pogojev za upokojitev pomeni, da se mnogi izčrpani delavci upokojijo takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje.

Zato se zavzemajo za ukrepe, ki bi starejšim olajšali delo in prehod v upokojitev – denimo delitev delovnega mesta, uvedbo mentorskih shem, premestitev na lažja dela ali skrajšan delovni čas po sistemu 80/90/100 (80 odstotkov delovnega časa, 90 odstotkov plače, 100 odstotkov prispevkov). Zavedajo se, da taki ukrepi zahtevajo tudi finančni vložek delodajalcev, a poudarjajo, da gre za vlaganje v zaposlene, zlasti starejše, ki s svojimi izkušnjami pomembno prispevajo k stabilnosti in razvoju podjetja. Prepričani so, da bi morali delodajalci z večjim razumevanjem, prilagajanjem delovnih mest in spoštljivim odnosom poskrbeti, da zaposleni ostanejo zdravi in aktivni vse do upokojitve in tudi po njej.

Kako se slovenska podjetja in ustanove lotevajo priprave zaposlenih na upokojitev?

Vse več organizacij se zaveda, da je upokojitev velika življenjska sprememba, zato razvijajo ukrepe, ki zaposlenim olajšajo prehod v novo življenjsko obdobje. Na Univerzi v Ljubljani (UL) deluje Modra fakulteta – skupnost starejših, namenjena vsem nad 55 let, še posebej starejšim alumnom in zaposlenim. V okviru Modre fakultete razvijajo kratke izobraževalne programe (20 ali 30 ur) z raznolikimi temami, od jezikov, glasbe in filma do oblikovanja in likovnega ustvarjanja. Starejšim zaposlenim so na voljo tudi IKT svetovanja in brezplačni tečaji spletne varnosti, fotografije ter drugih digitalnih znanj, pri katerih jim pomagajo študenti Fakultete za računalništvo in informatiko. Posebno zanimanje pa je vzbudil program "Kako dobro živeti po upokojitvi", ki sta ga razvili doc. dr. Urša Bratun in viš. pred. mag. Cecilija Lebar z Zdravstvene fakultete UL. Njegov uspeh potrjuje potrebo po tako imenovanem predupokojitvenem oziroma tranzicijskem izobraževanju, s čimer nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje.

V Petrolu sicer nimajo posebnega programa priprave na upokojitev, a prehod v novo življenjsko obdobje urejajo sistematično. Z zaposlenimi, ki se pripravljajo na zaključek delovne poti, se vodje redno pogovarjajo, poskrbijo za ustrezne poslovilne aktivnosti, spodbujajo aktiven življenjski slog in jih usmerjajo k vključevanju v različna upokojenska društva. Stike z njimi ohranjajo tudi po upokojitvi – vabijo jih na dogodke in tako krepijo občutek pripadnosti. Prek uvajalnih postopkov pa skrbijo tudi za prenos znanja in izkušenj na naslednike, kar zagotavlja kontinuiteto procesov in spodbuja medgeneracijsko sodelovanje.

Tudi v Krki se zavedajo, da je upokojitev velik korak, ki ga zaposleni doživljajo različno. V Kadrovski službi spremljajo prihajajoče upokojitve in zaposlene povabijo na informativni pogovor, kjer jim predstavijo postopke in vključijo njihove vodje za pravočasno organizacijo predaje nalog. Seznanijo jih tudi z dejavnostmi Društva upokojencev Krka. Ob upokojitvi prejmejo odpravnino, višjo od zakonsko določene, in simbolično darilo, ki jim ga izroči predsednik uprave Jože Colarič na tradicionalnem novoletnem srečanju. Dogodek, ki vsako leto združi okoli tisoč nekdanjih sodelavcev Krke in Term Krka, ohranja močne vezi in kulturo spoštovanja tudi po koncu delovnega razmerja, je prepričana direktorica Kadrovskega sektorja, Dori Silvija Gorenc.

Telekom Slovenije vključuje ukrepe za starejše zaposlene v svojo kadrovsko strategijo, pri čemer sodelujejo tako vodje kot zaposleni. Med ukrepi so mentorstvo in prenos znanja, izobraževanja za razvoj digitalnih kompetenc, spodbujanje zdravega življenjskega sloga, ergonomija in priprava na upokojitev. Velik poudarek dajejo medgeneracijskemu sodelovanju, ki ga podpirajo z izobraževanji, timskimi dogodki in usposabljanjem mentorjev. Menijo pa, da bi dodatno financiranje ali davčne olajšave s strani države spodbudile še več tovrstnih aktivnosti in podjetjem olajšale krepitev podpore starejšim zaposlenim.

V DARS-u trenutno ne izvajajo sistematičnih priprav na upokojitev, temveč prenos znanja med zaposlenimi poteka sproti – prilagojen posameznim primerom in značilnostim delovnih mest. Lani so pilotno zagnali projekt mentorstva, v okviru katerega so novim sodelavcem dodelili mentorje in pripravili program usposabljanja. Podpirajo tudi predlog o uvedbi modela 80/90/100, ki predvideva 80-odstotno delovno obremenitev, 90-odstotno plačilo in 100-odstotno plačilo prispevkov. Menijo, da bi taka ureditev spodbudila daljšo delovno aktivnost starejših, kar bi pozitivno vplivalo na posameznike, delovna okolja in širšo družbo.

Priprave zaposlenih na upokojitev so velikega pomena tako za posameznike kot za podjetja. Čeprav v Sloveniji sistematični pristopi še niso razširjeni, se zavedanje postopoma povečuje. Primeri dobrih praks kažejo, da je mogoče vzpostaviti učinkovite in vključujoče modele prehoda. V prihodnje bo za napredek v korist zaposlenih, podjetij, (bodočih) upokojencev in celotne družbe ključno sodelovanje med delodajalci, sindikati, strokovnjaki in državo.

Kako se vi pripravljate na upokojitev? Vam delodajalec pri tem pomaga? Delite svoje izkušnje in mnenje o tej temi v komentarjih!

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji!

- Vsaj toliko boste letos prejeli regresa za letni dopust

- Neverjetno, kaj je od nje zahteval lastnik namestitve, ki jo je rezervirala prek Bookinga

- Tri horoskopska znamenja, ki bodo aprila komaj finančno shajala

- Na loteriji zadel 500.000 evrov! 'Kako sem izbral številke? Kazalci na uri ...'