Prokrastinacija je psihološka motnja, ki se kaže v odlaganju dela, naloge z določenim rokom ob porabljanju časa za manj pomembne dejavnosti.
Prokrastinacija ali z drugo besedo odlašanje je oblika vedenja, za katero je značilno odlaganje obveznosti na kasnejši trenutek. Odlašanje se lahko pojavi v izobraževalnem ali poslovnem okolju, ima različne vzroke in lahko vpliva na različne vidike našega življenja. V nadaljevanju boste izvedeli, zakaj včasih odlašamo in s kakšnimi tehnikami lahko s tem odlašanjem prenehate.
Pomen prokrastinacije oz. odlašanja
Odlašanje je izogibanje, za katerega je značilno odlaganje obveznosti in nalog. Odlaganje obveznosti ima lahko številne notranje in zunanje posledice. Med notranjimi posledicami so občutki, ki se lahko pojavijo kot posledica odlašanja. Ti občutki so lahko:
- krivda,
- obžalovanje,
- razdražljivost,
- jeza in
- stres.
Odlašanje lahko vodi tudi do zunanjih posledic. Na primer, ko odlašanje negativno vpliva na naš poslovni ali akademski uspeh (akademsko odlašanje ali odlašanje z nalogami na delovnih nalogah).
Prokrastinacija je delanje vsega, razen tistega, kar bi moral. Odlašanje lahko vpliva tudi na vsakdanje vidike našega življenja.
Odlaganje obveznosti, ki jih moramo posledično opraviti v zadnjem hipu, kar povzroča velik stres, lahko negativno vpliva na odnose z drugimi ljudmi v našem življenju.
Psihologija za prokrastinacijo oz. odlašanjem
Preden pogledamo tehnike, ki vam lahko pomagajo zmanjšati odlašanje, je pomembno razmisliti o vzrokih za tovrstno početje. Zavedanje vedenja in razlogov, ki vodijo v odlašanje, je prvi korak pri premagovanju odlašanja. Vzroki so lahko povezani z vrsto obveznosti, do odlašanja pa lahko pride, ko je naloga:
- pretežka,
- preobsežna,
- dolgočasna in
- nejasna.
Odlašanje lahko izvira iz nekaterih notranjih dejavnikov. Na primer, do odlašanja lahko pride, ko pričakujemo negativen izid. Namreč, če na obveznost ali nalogo prilepimo negativna čustva, kot je strah pred neuspehom ali pred negativnim odzivom nadrejenega, lahko to vodi v nelagodje in odlaganje obveznosti.
Odlašanje je povsem normalen pojav, ki smo ga vsi kdaj v večji ali manjši meri izkusili. Čeprav ne gre za duševno motnjo, se lahko odlašanje pojavi kot simptom določene duševne motnje, kot so depresija, ADHD ali obsesivno-kompulzivna motnja. V tem primeru je zelo pomembno poiskati pomoč strokovnjaka.
Zdravljenje prokrastinacije oz. odlašanja
Prokrastinacija oz. odlašanje je, kot že rečeno, normalen pojav in ne motnja, zato je napačna trditev, da jo je mogoče zdraviti. Vendar pa obstajajo različne tehnike, ki vam lahko pomagajo premagati odlašanje. Različne tehnike se lahko izkažejo za uspešne za različne ljudi ter različne vrste nalog in odgovornosti.
Če tudi sami odlašate, preizkusite nekaj tehnik, dokler ne najdete tistih, ki vam najbolj ustrezajo.
Postavite si realne cilje – do odlašanja včasih pride, ko si zadamo preveč obveznosti ali previsoke cilje. Gora, ki jo moramo osvojiti, se lahko takrat zdi prevelika, kar vodi v demotivacijo in odlašanje. Eden od načinov, kako se motivirati, je, da svoje cilje preprosto prepolovite – postavite si realne cilje, torej manjšo količino nalog za določen dan, da se boste bolje počutili, da ste jih dejansko opravili, naslednji dan pa boste bolj motivirani za zaključek preostalih nalog. Kar lahko pomaga, je prerazporeditev ene velike naloge na manjše naloge. Tako se boste počutili bolje in bolj motivirano, ko boste dejansko opravili majhno nalogo (ki je del večje naloge), namesto da bi na situacijo gledali kot na nedokončano veliko nalogo.
Oblikujte načrt – nekaterim ljudem je lahko v pomoč pisanje načrta za opravljanje nalog na papir. Tako imate pregled nad stvarmi, ki jih morate narediti (za ta dan, teden, mesec) in jih lahko počasi črtate s seznama v vrstnem redu, kot jih počnete. In tukaj je priporočljivo postaviti bolj realne in manjše cilje, da ostanete motivirani.
Prilagodite delovno mesto – zelo pomembno je, da prilagodite okolje, torej delovno mesto na način, da zmanjšate možnost odlašanja. Odprava morebitnih motenj iz okolja lahko vključuje zvočno izolacijo ali fizično odstranitev mobilnega telefona, tako da vas ne bo zamikalo, da bi med tipkanjem odlašali. Hkrati je pomembno, da je vaše delovno mesto udobno.
Začnite z najtežjo nalogo – določite, katere naloge na vašem seznamu so najtežje in z njimi začnite dan. Reševanje najtežje naloge pred vsem drugim bo prispevalo k občutku uspeha in vas motiviralo za opravljanje drugih, lažjih nalog. Po drugi strani pa, če se zdi najtežja naloga trenutno pretežka in odlašate, začnite z najlažjo nalogo. Pomembno je le začeti!
Nagrajujte se – nagrajevanje je lahko zelo uspešna metoda za motiviranje določenega vedenja. Določite nagrado za dokončanje obveznosti, kot je skodelica čaja, sprehod ali 10 minut po telefonu.
K odlašanju in prepuščanju stvari za zadnji trenutek lahko prispeva tudi slaba organizacija. Pri tem vam lahko pomaga boljša organizacija lastnega časa, o čemer lahko več izveste v članku Nasveti za boljšo organiziranost.
Do odlašanja lahko včasih pride zaradi dolgočasja ali izgube zanimanja za delo. Pogovarjajte se s sodelavci o delu, izzivih, nalogah ... O tem, kako se spopasti z naveličanostjo na delovnem mestu, pa si preberite v članku 4 nasveti, kako premagati občutek naveličanosti v službi.
Če pride do odlašanja zaradi negotovosti in strahu pred neuspehom, je pomembno delati na krepitvi samozavesti.
Strah pred neuspehom je pogosto povezan s perfekcionizmom in povezovanjem lastne vrednosti z delovno uspešnostjo – dejavniki, ki zlahka vodijo v odlašanje.
Zelo pomembno je delati na tej miselnosti, da bi uspešno premagali odlašanje. Zgoraj omenjene tehnike bodo blagodejno vplivale tudi na vaše duševno zdravje. Sprejemanje lastnih napak in dejstva, da smo vsi nepopolni, je pomembno za uspeh v službi ali šoli, pa tudi za srečo v vsakdanjem življenju.
