Psihopatija je ena izmed osebnostnih motenj, ki je lahko izjemno uničujoča. Psihopati so brez empatije in za dosego svojih ciljev uporabljajo različne manipulativne taktike, pri čemer zanemarjajo interese drugih. Na delovnem mestu pogosto izkazujejo vedenjske vzorce, ki negativno vplivajo na organizacijo in zaposlene – javno ponižujejo sodelavce, širijo laži in zavajajo, ne čutijo vesti ali obžalovanja ter manipulirajo za lastno korist, je opisala direktorica Inštituta za znanstveno proučevanje in raziskovanje psihopatije, dr. Leonida Zalokar.

Kako prepoznati psihopata na delovnem mestu?

Podjetja pogosto nevede privabljajo psihopate, saj iščejo ambiciozne kadre, pripravljene storiti vse za uspeh. Nekatera podjetja celo zavestno iščejo posameznike s psihopatskimi lastnostmi, saj zmotno verjamejo, da bodo zaradi svoje agresivnosti in neusmiljenosti učinkoviteje dosegali poslovne cilje, je opozorila psihoterapevtka. Navedeno je podkrepila s primerom, ko je bil oglas za delovno mesto objavljen z naslovom "Psihopatski direktor prodaje novih poslovnih medijev", kar kaže na spodbujanje psihopatskih značilnosti v določenih panogah.

Psihopate po pojasnilih dr. Zalokar žene želja po moči, denarju, vplivu in nadzoru, zato jih pogosto najdemo na vodstvenih položajih, kjer lahko povzročijo ogromno škodo. Organizacije, ki jih vodijo posamezniki s psihopatskimi lastnostmi, so manj uspešne in ustvarjajo manjšo vrednost za delničarje. Njihovo delovanje vodi v toksično delovno okolje, zmanjšano produktivnost, večjo fluktuacijo zaposlenih ter slabši ugled in poslovne rezultate podjetja. Njihova prisotnost v podjetju lahko povzroči mobing in kršitve zakonov ter pravil, poslabšanje delovnih pogojev, povečano obremenitev in izkoriščanje zaposlenih, upad zadovoljstva pri delu, povečanje konfliktov in slabšanje delovnega vzdušja, večji absentizem in fluktuacijo ključnih kadrov, je nanizala. 

Psihopati v poslovnem okolju uporabljajo šarm, laži in prevare, da bi dosegli svoje cilje

Z lažno podobo koristnosti in dobrohotnosti ocenjujejo sodelavce glede na njihovo uporabnost – kot orodja za manipulacijo ali zaščito. Pogosto širijo dezinformacije, spletkarijo in napadajo ugled kolegov, ki bi lahko ogrozili njihov položaj, obenem pa izkoriščajo nadrejene za lastne koristi.

Njihovo vedenje povzroča velik stres in številne težave v delovnem okolju. Pogosto prelagajo krivdo na druge, spodbujajo konflikte, poniževanje in odtujevanje, zavračajo odgovornost in kritiko, postavljajo nerealna pričakovanja in cilje, ki vodijo sodelavce v neuspeh, si prisvajajo zasluge za dosežke drugih, goljufajo, sabotirajo delo ter kršijo etična načela in zakone. Na prvi pogled se lahko zdijo izjemno sposobni in karizmatični, kar otežuje njihovo prepoznavanje. Vendar sčasoma ne morejo več skrivati svoje prave narave, ki se razkrije skozi njihovo destruktivno vedenje.

Kako ravnati s psihopatom na delovnem mestu in se zaščititi?

Psihopati na delovnem mestu so tudi slovenska realnost. Raziskave Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa iz leta 2016 kažejo, da je kar 19 do 20 odstotkov slovenskih delavcev poročalo, da so na delovnem mestu doživeli trpinčenje. Doživljali so različne oblike nasilja – psihološko, čustveno, verbalno ali ekonomsko. V številnih primerih so bili izpostavljeni sistematičnemu, dolgotrajnemu in neprekinjenemu šikaniranju, ki je vključevalo socialno izključevanje, onemogočanje kariernega napredka ter celo agresivna in sovražna dejanja.

Zaskrbljujoče so tudi številke o absentizmu – med letoma 2012 in 2023 se je število dolgotrajnih bolniških odsotnosti potrojilo in kar 20 odstotkov bolniško odsotnih delavcev navaja, da so bili žrtve mobinga. Čeprav se je družbena občutljivost za problem šikaniranja v zadnjih letih povečala, večina žrtev še vedno ostaja tiho in se ne odloča za pomoč, čeprav je na inštitutu na voljo brezplačno, je izpostavila dr. Zalokar.

Podatki kažejo, da je psihološko nasilje na delovnem mestu, ki se pogosto izraža v mobingu, resen problem. Še posebej težavno je, kadar za tovrstnim vedenjem stojijo posamezniki s psihopatskimi lastnostmi, saj so njihove metode prikrite, a izjemno škodljive. Ko delamo z osebami s psihopatskimi lastnostmi, je ključno razumeti, da z njimi ne moremo vzpostaviti običajnega odnosa – oni manipulirajo z nami, izkrivljajo resnico in izkoriščajo zaupanje. Z njimi se ni mogoče pogovoriti, ker zanikajo, lažejo in obračajo povedano proti nam. Njihovo vedenje je nepredvidljivo; enkrat nas povzdigujejo, naslednji trenutek pa ponižujejo in prelagajo krivdo na nas.

Dr. Zalokarjeva poudarja, da je pri soočanju s psihopatom na delovnem mestu izjemno pomembno, da ves čas ohranjamo profesionalnost in se izogibamo čustvenim odzivom. Ključni koraki pri delu s takimi sodelavci vključujejo omejevanje stikov na najnujnejšo raven, ignoriranje, izogibanje in ohranjanje profesionalne distance. Prav tako je smiselno redno dokumentiranje vseh sumljivih interakcij ter postavljanje jasnih meja. Ključno je, da se ne pustimo ujeti v manipulacije in da poiščemo podporo zaupanja vrednih sodelavcev ali nadrejenih.

Ena od učinkovitih strategij pri ravnanju s psihopati je tako imenovana metoda "sive skale", ki temelji na minimalnem čustvenem odzivanju in nevtralni komunikaciji. Če na njihove žalitve in laži reagiramo mirno in neprizadeto, jim odvzamemo motivacijo za nadaljnjo manipulacijo. "Metoda 'sive skale' je resnični ekvivalent nasvetov strokovnjakov, da ne bi smeli 'hraniti trolov"' Namesto da bi nekomu dovolili, da manipulira ali nam škoduje – namesto da bi mu dali velike, dramatične, čustvene reakcije, po katerih hrepeni – se spremenimo v skalo. Govorimo o kamnitem obrazu, kar pomeni malo, nič ali le najbolj suhoparno in najmanj zanimivo komunikacijo, ki jo lahko ponudimo. Morda jih celo ignoriramo ali se jim izogibamo. Tako kot trol na družabnih omrežjih bo strupena oseba verjetno izgubila zanimanje za nas in se preselila k nekomu drugemu," je obrazložila psihoterapevtka. Metoda je sicer precej učinkovita strategija, vendar ni primerna za vsako situacijo in jo je težko dolgoročno vzdrževati. "Navsezadnje nismo kamen. Smo osebe s čustvi in vsi občutki, ki jih skrivamo pred drugo osebo, so še vedno prisotni," je dodala. 

Psihopat je lahko kdor koli – sodelavec, nadrejeni, osebni zdravnik, poslovni ali ljubezenski partner, sosed, učitelj, oseba z visokim družbenim ugledom. Če se znajdemo v situaciji, ko moramo sodelovati z njim in imamo pomisleke glede lastne varnosti, je ključnega pomena tudi, da poiščemo strokovno pomoč pri strokovnjaku za duševno zdravje, se zaupamo komu drugemu, se seznanimo z možnimi načini zaščite in ustrezno ukrepamo.

Kako lahko podjetja zmanjšajo tveganje ter zaščitijo zaposlene in poslovanje?

Psihopate najpogosteje najdemo med direktorji, odvetniki, medijskimi osebnostmi, novinarji, publicisti, prodajalci, kirurgi, duhovniki, kuharji in državnimi uslužbenci. Zaradi karizme in manipulativnih sposobnosti hitro napredujejo, kar ima visoko ceno za podjetje in zaposlene. Pogosto jih je težko prepoznati, saj na zaposlitvenih razgovorih naredijo dober vtis in jih tudi izkušeni kadroviki napačno ocenijo kot kompetentne in prilagodljive. Zato so smiselni skrbno preverjanje referenc in življenjepisov ter uporaba presejalnih testov, kot so: PCL: SV (kontrolni seznam za psihopatijo – presejalna različica), PM-MRV (merjenje psihopatije – raziskava upravljanja), B-SCAN (test za prepoznavanje psihopatskih lastnosti v poslovnem okolju).

Ključnega pomena je, da podjetja prepoznajo in preprečijo vpliv posameznikov s psihopatskimi lastnostmi, zato da zaščitijo svoje zaposlene in poslovanje. Velik delež primerov šikaniranja na delovnem mestu je posledica prisotnosti psihopatov, je poudarila dr. Leonida Zalokar. Mobing, ki je kaznivo dejanje, se ne dogaja le od nadrejenih proti podrejenim, temveč tudi med sodelavci in celo od podrejenih proti nadrejenim. Težava je pogosto v poznem prepoznavanju, saj žrtve krivdo pripisujejo sebi ter se bojijo izgube službe in maščevanja, delodajalci pa pogosto ne ukrepajo pravočasno ali se izogibajo reševanju težav.

Podjetja lahko tveganje zmanjšajo s skrbnim izborom kadrov in jasnimi etičnimi standardi. Priporočljivi ukrepi vključujejo izvajanje vedenjskih intervjujev in temeljito preverjanje referenc, natančno analizo življenjepisov in kazenskih evidenc, spodbujanje transparentne in odprte delovne kulture, uvedbo jasnih pravilnikov o vedenju ter usposabljanja za prepoznavanje toksičnih vzorcev ter vključitev zunanjih mediatorjev in pravnih strokovnjakov za reševanje konfliktov. Pravočasno prepoznavanje in ustrezni ukrepi, kot so vključitev neodvisnih mediatorjev in izobraževanje zaposlenih o prepoznavanju toksičnih vedenj, lahko prispevajo k zmanjšanju tveganja pred psihopati in k boljšemu, spodbudnemu, produktivnemu, prijetnemu in varnemu delovnemu okolju.